"Za zdaj še ne vemo, kakšna je stopnja uničenja," je dejal neimenovani predstavnik iraškega ministrstva za kulturno dediščino. Na območju starodavnega asirskega mesta, ki je nastalo v 13. stoletju pr. n. št., je težka mehanizacija, uničevanje pa se je začelo po četrtkovih opoldanskih molitvah.

Generalna direktorica Unesca Irina Bokova je uničevanje Nimruda označila za vojni zločin, že prej pa je zahtevala zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov na to temo in pozvala k preiskavi Mednarodnega kazenskega sodišča. "Ne moremo biti tiho. Namerno uničevanje kulturne dediščine je vojni zločin. Pozivam vse politične in verske voditelje na območju, da se oglasijo in opozorijo vse, da ni absolutno nobene politične ali verske upravičenosti za uničevanje kulturne dediščine človeštva," je dejala Bokova.

Nimrud, ki leži približno 30 kilometrov jugovzhodno od Mosula, kjer ima IS glavno oporišče v Iraku, velja za enega od biserov iz obdobja Asircev na območju Mezopotamije oz. današnjega Iraka. Večina neprecenljivih arheoloških najdb v Nimrudu je sicer v muzejih v Mosulu in Bagdadu, pa tudi v Parizu, Londonu in drugje. A v mestu so še ostali številni velikanski kipi "lamasu" - asirskih božanstev s telesi bika, krili in človeškimi glavami. Tudi številni reliefi so še v tem mestu.

Bo Nimrudu sledila Hatra?
Iraški arheologi se bojijo, da uničevanja dragocene dediščine še ni konec. "Naslednja bo Hatra," je opozoril iraški arheolog Abdulamir Hamdani iz newyorške univerze Stony Brook. Hatra je več kot 2000 let staro in zelo lepo ohranjeno mesto v pokrajini Ninive in je tudi na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine.

Borci Islamske države so v preteklih tednih že uničevali antične spomenike v muzeju v Mosulu, ker naj bi predstavljali politeistične idole in so zato v nasprotju z islamom. Arheologi uničevanje primerjajo s tistim leta 2001, ko so talibani v Bamijanu v Afganistanu uničevali kipe Bud iz 6. stoletja pr. n. št.