Freskam, ki jih je v slavni Kapeli Scrovegnijev iz 14. stoletja naslikal renesančni mojster Giotto di Bondone, grozi, da jih bodo popolnoma izrinila futuristična, 30-nadstropna stolpnica stanovanj, trgovin in pisarn, ki jo je zasnoval ugledni srbsko-slovensko-italijanski arhitekt, pionir postmodernizma Boris Podrecca, pri nas tudi dobitnik Plečnikovega priznanja, arhitekt trenutne podobe Tartinijevega trga v Piranu ter novega Žitnega mostu v Ljubljani. Trije ugledni italijanski akademiki so že sprožili peticijo, s katero so nabrali že na tisoče podpisov proti gradnji konstrukcije.

Najtemnejši scenarij: pogrezanje zidov in razpadanje fresk zaradi vlage
Stolpnica je del 160 milijonov evrov vrednega projekta obnove lokacije, ki leži čez reko ob cerkvi. Kritiki projekta, ki so se jim pridružili tudi okoljevarstveniki, opozarjajo, da bo kopanje temeljev za stolpnico vplivalo na odtekanje vode na celotnem območju ter pogrezanje cerkvenih zidov, na katerih so freske naslikane. Obenem bi se lahko povečala tudi stopnja vlage v zraku, kar bi za površino krhkih, 700 let starih umetnin pomenilo še večjo grožnjo.

Bankirjeva pokora
Giottova upodobitev figur v tridimenzionalnem prostoru je v času svojega nastanka (leta 1305) pomenila svojevrstno prelomnico. Giotto je srednjeveško slikarstvo prevetril s povsem novim pristopom in v prostore vnesel perspektivo, figure pa razgibal v prostoru in jih individualiziral ter vanje vnesel psihološko noto. Za okrasitev cerkvenih zidov je umetnika najel Enrico Scrovegni, bankir, ki je cerkev dal zgraditi (to je bil čas, ko je veljalo, da so bankirji krivi smrtnega greha oderuštva in zato obsojeni na večne muke v peklu). Na eno steno je Giotto, morda primerno, naslikal realističen prizor poslednje sodbe, s katere obsojence vlečejo v pekel. Večina drugih prizorov ponavlja prizore iz Jezusovega življenja.

Quid licet Iovi ...
Padovski mestni svet je pred časom že zavrnil predlog za gradnjo nove dvorane približno 150 metrov od cerkve, saj so poročila strokovnjakov razkrila, da je sloj zemlje neposredno pod površjem izredno rahel in da bi vsako razkopavanje okolici lahko škodilo. Nasprotniki gradnje opozarjajo, da bo Podreccova stolpnica, ki bo v višino merila približno 100 metrov, še veliko večja grožnja osemmetrski cerkvi, kot je bil prej načrtovani avditorij. "Kdo si sploh upa razmišljati o takem tveganju?" se sprašuje Frugonijeva. "Čisto realna možnost je, da bo območje zalila voda, in vsi vemo, da se v preveliki vlagi freske oziroma stene pod njimi začnejo krhati."

Nevarna je že izdihana sapa
Cerkev že tako ali tako omejuje trume turistov in naenkrat med svoje zidove ne spusti več kot 50 obiskovalcev, in še to ne za več kot 20 minut, da bi tako omejili škodljive učinke njihove izdihane sape. Cerkvena kripta, ki jo je po stropu Giotto poslikal z zvezdami, je že tako ali tako delno prepojena z vodo, in zato za javnost popolnoma zaprta, še piše The Telegraph.

Suvereni mestni veljaki
Mestni svet je za zasebno gradnjo, ki jo financira konzorcij podjetij, že dala zeleno luč, češ da bo to pripomoglo k hitrejšemu gospodarskemu napredku Padove. Podžupan Ivo Rossi je že samozavestno izjavil, da se cerkvi zaradi del v bližini "ne bo zgodilo nič". Mestni svetnik Andrea Colasio se strinja: "Mestni svet je storil vse, kar se je za zavarovanje cerkve dalo storiti. Ne potrebujemo mednarodne ekipe strokovnjakov, ki bi "rešila" Giotta, freske so že zdaj v optimalnem stanju."