Z ministrstva za kulturo so že sporočili, da v celoti in ostro zavračajo navedbe predlagateljev sklica seje, torej poslanske skupine Nova Slovenija - krščanski demokrati (NSi) , ki je napovedana za petek, 14. julija, ob 10. uri.
Pesnici in pisateljici Svetlani Makarovič so namreč v preteklem mesecu nakazali denarno nagrado 8346 evrov, ki naj bi jo leta 2000 prejela kot del Prešernove nagrade za življenjsko delo, a jo je takrat zavrnila. (Nakazani znesek je preračunan iz takratnih tolarjev v evre, obresti pa niso prištete, so navedli na ministrstvu za kulturo.
NSi: Zastarala tudi možnost izterjave
Ob utemeljenem sumu, da je ministrstvo nagrajenki denarni del izplačalo brez pravne podlage, ki ga navaja NSi, je poslanka te stranke Iva Dimic, poudarila, da je zastarala tudi možnost izterjave, za katero po njenih besedah velja petletni zastaralni rok. V stranki menijo, da obstaja resno tveganje, da je šlo v omenjenem primeru za oškodovanje javnih sredstev in zlorabo uradnega položaja ter da se pojavljajo znaki korupcijskih tveganj. "Postavlja se resno vprašanje, ali je ministrica za kulturo Asta Vrečko z neupravičenim izplačilom javnih sredstev Svetlani Makarovič storila kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja in pravic ter oškodovanja javnih sredstev," je še dejala Iva Dimic.
Poslanska skupina NSi ob zahtevi za sklic nujne seje komisije DZ-ja za nadzor javnih financ predlaga tri sklepe, v katerih zahtevajo, da izplačilo denarnega dela Prešernove nagrade preverita Računsko sodišče in Komisija za preprečevanje korupcije ter da ministrstvo za kulturo naredi vse, da se sredstva, ki so bila izplačana Svetlani Makarovič, vrnejo v državni proračun. NSi se pri svojih zahtevah sklicuje na obligacijsko pravo.
Na vprašanje glede pozivov, naj Rupnik vrne nagrado, je Iva Dimic dejala, da v NSi-ju obsojajo vsakršne spolne zlorabe in da bi moral Rupnik za svoja dejanja odgovarjati po civilnem pravu. "V NSi-ju imamo ničelno toleranco do vsakršnih spolnih zlorab," je še zatrdila.
Ministrstvo: gre le za ustvarjanje političnih pritiskov
Na ministrstvu za kulturo zavračajo navedbe predlagateljev sklica nujne seje, saj so mnenja, da gre pri tej zahtevi le za ustvarjanje političnih pritiskov na ministrstvo. "Namigovanja na znake korupcijskih tveganj ter namigovanje na kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja pa služijo le načrtni in zlonamerni diskreditaciji ministrice Aste Vrečko ter nabiranju političnih točk pred začetkom parlamentarnih počitnic," so zapisali.
Kot so pojasnili, na ministrstvu upoštevajo sklep Upravnega odbora (UO) Prešernovega sklada iz decembra 1999, po katerem je Makarovič prejemnica Prešernove nagrade za leto 2000 in je kot nagrajenka Prešernovega sklada tudi vodena v evidenci. "Tedanja odločitev UO-ja Prešernovega sklada je še vedno v veljavi, saj ni bila nikoli spremenjena, predstavlja ob spremenjeni volji Svetlane Makarovič pravno podlago za izročitev Prešernove nagrade za leto 2000. Navedeni sklep UO Prešernovega sklada torej predstavlja podlago za izpolnitev obveznosti," so zapisali.
Ministrstvo je tako na podlagi 12. člena Zakona o Prešernovi nagradi, ki določa, da sredstva za dodeljevanje nagrad in delo UO zagotavlja Republika Slovenija ter da strokovna in administrativna dela za UO opravlja ministrstvo za kulturo, Svetlani Makarovič izplačalo prej navedeni znesek.
Odvetniki: Obstaja pravna podlaga za izročitev nagrade
Odvetniška pisarna Sluga, ki zastopa umetnico, je že pred meseci menila, da obstaja pravna podlaga, da se ji izroči Prešernova nagrada. Odvetniki so se pri tem sklicevali na 207. člen obligacijskega zakonika. Marca letos so v dopisu UO-ju Prešernovega sklada utemeljili, da v pravnem smislu podelitev Prešernove nagrade predstavlja enostransko izjavo volje države za to pooblaščenega UO-ja oziroma javno obljubo nagrade lavreatu, ki prav na podlagi omenjenega člena obligacijskega zakonika veže tistega, ki jo je dal, da jo mora izpolniti.
Prvi odstavek 207. člena obligacijskega zakonika sicer določa, da "z javnim razpisom dana obljuba nagrade tistemu, ki opravi določeno dejanje, doseže kakšen uspeh ali se znajde v določenem položaju, ali obljuba, dana pod kakšnim drugim pogojem, veže tistega, ki jo je dal, da jo mora izpolniti". V drugem odstavku je še zapisano, da "kdor obljubi nagrado ali vabi h kakšnemu nagradnemu tekmovanju, mora določiti rok za tekmovanje; če tega ne stori, ima vsak, ki se želi udeležiti tekmovanja, pravico zahtevati od sodišča, naj določi ustrezen rok".
V skladu 26. členom statuta Prešernovega sklada nagrajenec Prešernove nagrade prejme tako denarno nagrado kot diplomo in pisno utemeljitev. Jožef Muhovič, predsednik UO-ja Prešernovega sklada, je po letošnji podelitvi izrazil mnenje, da bi bilo mogoče vprašanje podelitve v preteklosti zavrnjene nagrade razrešiti na dva različna načina – s spremembo zakona o Prešernovi nagradi, s katero bi rešili vprašanje vračanja zavrnjenih nagrad na univerzalni ravni, ali pa s sprejetjem posebnega zakona, lex specialis, ki bi bil sprejet samo za posamezni primer oziroma lavreata.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje