Seveda niso obsevali kar na slepo - dosedanje raziskave so na van Goghovem platnu Zaplata trave iz leta 1887 pokazale obris nečesa, kar je bilo najverjetneje glava. A potrebna je bila (za svet umetnosti) revolucionarna tehnologija, da se je izpod trave do zadnje podrobnosti natančno izrisal portret kmetice.

Postopek se imenuje rentgenska fluorescentna spektroskopija: sliko so dva dni obsevali z "energičnim" rentgenskim žarkom, ki ga je proizvaja sinhrotron (naprava, ki pospešuje subatomske delce). Atomi v plasteh barve namreč oddajajo "fluorescentne" žarke, s pomočjo katerih so sestavili nekakšen "zemljevid" slike. Iz kemijskih elementov, ki jih je mogoče najti v določenih barvah (na primer živega srebra in antimona) je ekipa znanstvenikov z univerz v Delftu in Antwerpnu izluščila "barvno fotografijo" slike pod sliko.

Recikliral lastna platna
Van Gogh je zaradi pomanjkanja pripomočkov pogosto slikal čez svoje stare stvaritve; strokovnjaki ocenjujejo, da morda celo tretjina njegovih zgodnjih del pod seboj skriva starejše poskuse (proti koncu življenja je slikal celo na kuhinjske krpe!).

Zaplata trave (in zdaj tudi portret kmetice, ki je verjetno nastal v letih 1884-85, ko je slikar živel v nizozemski vasici Nuenen) je last nizozemskega muzeja Kroller-Muller.