Južnoafriški antropolog Francis Thackeray je zato sklepal, da je veliki bard kadil (vsaj) travo. Zdaj je raziskovalec Anglikansko cerkev zaprosil za dovoljenje izkopa Shakespearovega trupla, da bi lahko ugotovil vzrok dramatikove smrti in izvedel posmrtni test vsebnosti mamil.

Shakespeare je umrl leta 1616, pokopan pa je v Cerkvi Svete trojice v kraju Stratford-upon-Avon, kjer se je tudi rodil. Da bi morebitne plenilce grobov odvrnili od vandalizma, so na njegovo grobnico vklesali opozorilo, ki se konča z verzi "Blessed be the man that spares these stones / And cursed be he who moves my bones" (v prevodu "Blagoslovljen bodi tisti, ki prizanese tem kamnom, in preklet tisti, ki premakne moje kosti").

Thackeray je za Live Science povedal, da bo, če mu odobrijo zahtevo, skupaj s svojo ekipo z laserjem skeniral ostanke Shakespeara, njegove žene Anne Hathaway in njegove hčere Susanne, izognil pa se bo premikanju kosti. Rezultate skeniranja bodo nato s pomočjo računalnika preobrazili v tridimenzionalne podobe njihovih trupel, s čimer bodo, kot upa Thackeray, dobili vpogled v bardovo zdravje in vzrok smrti.

A seveda takšne raziskave niso zanesljive. Antropologinja Kristina Killgrove je za omenjeni znanstveni spletni medij povedala, da lahko takšno preučevanje okostja da informacije o določenih boleznih, kot je osteoporoza, a ni ravno verjetno, da bi dalo informacije o boleznih, ki niso povezane z okostjem.

Thackeray, ki je na čelu Inštituta za človeško evolucijo na Univerzi Witwatersrand v Johannesburgu, upa tudi, da bodo v Shakespearovem grobu našli lase in nohte z rok ali stopal, ki bi jih lahko testirali za sledi marihuane. Tudi bardovi zobje bi bili lahko dokaz o kajenju pipe, čeprav po tem ne bi bilo jasno, ali je kadil tobak ali marihuano.

Konoplja že v elizabetinski Angliji
Thackeray se je prvič začel zanimati za Shakespearove kadilske navade, ko je začel razmišljati o sonetu št. 76, v katerem je bard pisal tudi o "travi" (v izvirniku "weed"). Leta 2001 so na njegovo prošnjo v južnoafriškem laboratoriju za forenzično znanost analizirali 24 pip z območja v bližini Shakespearovega doma. Tommy van der Merwe iz tega laboratorija je za National Geographic povedal, da ne le, da so našli sledi marihuane, na pipah naj bi bile tudi usedline, podobne takšnim, kot jih danes najdemo v pipah za kajenje crack kokaina.

A po besedah znanstvenikov bi bilo še težje dokazati uživanje kokaina. Precej mogoče je namreč, da so pipe, ki morda sploh nikoli niso pripadale Shakespearu, za kajenje kokaina uporabljali ljudje iz poznejše dobe in jih nato odvrgli. Znano je, da so kanabis gojili že v elizabetinski Angliji, iz konoplje so izdelovali jadra, vrvi in oblačila. Kokaina pa niso predelovali do 19. stoletja. V začetku 16. stoletja so španski raziskovalci odkrili evforične lastnosti kokinih listov, ki so jih žvečili Južnoameričani, obstaja pa nekaj dokazov, da so jih v Evropo prinesli šele veliko pozneje.

Medtem ko Thackeray pravi, da je že navezal stik z Anglikansko cerkvijo, so iz te ustanove za Fox News sporočili, da do zdaj o tem projektu niso slišali še ničesar ...