Raziskava, ki jo vodi Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, financirata pa jo ministrstvo za kulturo in javna agencija za raziskovalno dejavnost, bo dala smernice za nov nacionalni program jezikovne politike. Odgovori iz ankete so presenetili predstojnika inštituta za slovenski jezik Marka Snoja: "Številni, ki so še pred leti govorili, češ saj je vseeno, če je ime lokala v angleščini, se jim danes to ne zdi več tako."

Kar 71 odstotkov vprašanih je menilo, da se v Sloveniji govori slovensko, pa pika! Dvojezične ali tujejezične napise tujim družbam in blagovnim znamkam pa bi na drugi strani dopustilo 25 odstotkov vprašanih. "Dejansko stanje v Sloveniji je bistveno drugačno, je pravzaprav tako, da je zelo očitno vidno, da je jezikovna krajina močno poangležena, čeprav zakon tega ne dopušča," je rezultate ankete interpretiral Snoj, ki vidi velik razkorak med željami anketiranih in realnostjo.

Anketo je pripravilo 43 strokovnjakov, v partnerstvu projekta pa je sodelovalo tudi deset ustanov, ki si želijo vzpostaviti smernice za jezikovno politiko. Vprašanih je bilo šest tisoč anketirancev, gre pa za prvi tovrstni raziskovalni poskus. Koordinatorica Nataša Gliha Komec: "Zdaj smo dobili prvo izkušnjo celostnega vpogleda v potrebe jezikovnih uporabnikov v Sloveniji in uporabnikov slovenskega jezika zunaj nje."

S projektom so postavili temelje za raziskave na področju jezikovnih uporabnikov z motnjami v duševnem razvoju in uporabnikov slovenskega znakovnega jezika, segale pa bodo tudi na številna druga področja - od vzgoje in izobraževanja do gospodarstva.