"Tukaj sem zato, ker mi K4 nekaj pomeni. Tako kot vsakomur, ki je tukaj ali je podpisal peticijo. Okrog kluba se dogajajo stvari, ki se ne bi smele, in ogrožajo tisto, kar imamo, kar smo imeli 25 let in bomo tudi imeli še naprej. Vztrajali bomo, ker K4 ne damo," pravi dolgoletni obiskovalec kluba.

Novo vodstvo Zavoda K6/4 klub zapira, a kot pravi, le začasno, da bi se razrešilo netransparentno delovanje prejšnjega vodstva. Napoved zaprtja je med ljubitelji alternativne klubske scene v prestolnici sprožila burne odzive. Potem ko je pobuda Kašteri Nedamo objavila peticijo za ohranitev kluba kot neprofitne in odprte urbane platforme za glasbene, vizualne, intermedijske ter druge sodobne umetniške in kulturne prakse, so s tem namenom organizirali še 1. klubsko vstajo.

Novo vodstvo Zavoda K6/4 - za tem naj bi stala študentska poslanska skupina Povezani - nekdanjemu vodstvu očita netransparentno poslovanje in ustvarjanje dolga (kot navajajo, znaša skupni minus slabih 470.000 evrov), zato nameravajo sprožiti neodvisno zunanjo revizijo poslovanja. Kot vztrajajo, klub zapirajo z željo, da bi ga čim prej znova odprli s podobnimi vsebinami, kot so bile v K4 dostopne do zdaj, zato pripravljajo tudi program.

Prevzem kluba brez kakršne koli vizije
A nekdanje vodstvo vidi razlog za zaprtje drugje, predvsem v pomanjkanju lastnih vsebin in kadrov novonastavljene ekipe, ne pa poslovne nepravilnosti. Ker nova ekipa še ni predstavila programske vizije, nekatere protestnike skrbi, da bo klub po novem odprtju namenjen predvsem komercialnim vsebinam, da bi z njimi pritegnil širšo množico.

"ŠOU je tisti, ki je potreben neodvisne revizije"
Udeleženec shoda Miha Brodarič, ki je kot programski vodja klub vodil od leta 2004 do 2009, meni, da sicer klub K4 in tudi Zavod K6/4 v zadnjih letih ni posloval najboljše, ni imel prave vizije, vendar pa je obenem ŠOU izvajal vedno večje pritiske, višal najemnino in stroške svojemu zavodu, ki je sicer neprofitno naravnan. "Zato ni zmogel tega bremena, lovil se je s programsko vizijo in vse to je pripeljalo do nekega dolga. Obenem pa kot voda na mlin tudi do tega, da je lahko neka frakcija v študentskem parlamentu prevzela celoten kulturni zavod brez kakršne koli vizije in na netransparenten način," pravi Brodarič.

Brodarič si predvsem želi, da bi mediji začeli raziskovati te veze na ŠOU-u in razne interese, ki se skrivajo za strankami na ŠOU-u, njihovo netransparentnost ter očitno zavajanje javnosti, da je finančno ta zavod v takšnem minusu. "Mislim, da mora v prihodnosti priti neka neodvisna revizija, vendar ne na Zavod K6/4, ampak na ŠOU. Dejansko mora nastati nek nov sistem za subvencioniranje javnih zavodov, ki so v študentskem interesu," še meni.

Bitka za avtonomne prostore
Protestnikom se med drugim pridružuje direktor Kina Šiška Simon Kardum, ki je prepričan, da je nastopil čas za bitko za avtonomne prostore. "Kot vidimo, je proces zapiranja različnih prostorov v Ljubljani intenziven. Mene kot enega izmed soborcev za podobne zgodbe v 80. letih to zelo skrbi," nam je še povedal.

Ključna beseda je 'javno', opozarja voditelj, urednik, literarni kritik, prevajalec in igralec Dražen Dragojević. "Javni poziv za javni zavod. Javno delovanje v javnem interesu. Kolikor sem razumel, se stvar mogoče obrača v zasebni interes. Prostor je treba ohraniti javen in v javnem interesu."

Ali lahko protestniki pričakujejo posluh za svoje zahteve? "To je velik izziv. Ali obstajajo pravna sredstva, da se stvari raziščejo in postavijo na svoje mesto tako, kot se morajo. V primeru, da se to ne zgodi, bo očitno treba vztrajati v bodisi klubskih bodisi širših vstajah in doseči neke vzvode, da se stvari tudi na sistemski ravni spremenijo," pravi Dragojević. Na Štirko je navezan že več kot 20 let, pomeni pa mu predvsem prostor določene klubske kulture, ki sicer nima veliko prostorov v Sloveniji, zato se jo mora vzdrževati na tak način, da se jo goji, razvija in širi.