Grajsko poslopje je v zadnjih desetletjih dobilo novo pročelje in strešno kritino ter poročni trakt in mali avditorij za kulturne prireditve. Obnovili so grajsko dvoriščno ploščad in posodobili komunikacijske in komunalne vode in uredili ogrevanje. Foto: Posavski muzej
Grajsko poslopje je v zadnjih desetletjih dobilo novo pročelje in strešno kritino ter poročni trakt in mali avditorij za kulturne prireditve. Obnovili so grajsko dvoriščno ploščad in posodobili komunikacijske in komunalne vode in uredili ogrevanje. Foto: Posavski muzej
grad Brežice
Brežiški grad je bil vključen tudi v mednarodni interdisciplinarni projekt Evrocare Prevent. Z več let trajajočimi meritvami so namreč našli rešitve pred vlago in za boljšo mikroklimo. S tem so prispevali k odpravi podobnih problemov tudi v drugih slovenskih gradovih in sakralnih objektih. Foto: Zavod za podjetništvo in turizem Brežice

Ministrstvo je pred dnevi sporočilo, da ima zadržke pri sklenitvi pogodbe o sofinanciranju, ker bi lahko prej kot v petih letih prišlo do odtujitve objekta.

Z občine ministrstvo pozivajo, naj nemudoma pošlje v podpis pogodbo o sofinanciranju celovite prenove gradu Brežice, ki vključuje prenovo vzhodnega grajskega trakta od kleti do podstrešja, vključujoč tudi restavratorska dela v znani Viteški dvorani. V pismu hkrati zahtevajo, naj ministrstvo nemudoma skliče sestanek v zvezi s pravdnim postopkom in nanj povabi tudi predstavnika Državnega pravobranilstva RS-a, ki je zadnje desetletje v sodnih postopkih zastopalo državo.

Sodišče je odločilo že pred tremi leti
Bistvo je namreč v tem, da je okrajno sodišče v Brežicah natanko pred tremi leti razsodilo, da je treba štiri stoletja stari brežiški grad vrniti družini Attems, tak pa je bil maja 2008 tudi sklep višjega sodišča v Ljubljani. Na ministrstvu, opozarja protestno pismo, "pa se sprenevedajo, kot da teh postopkov vse do danes niso poznali, čeprav jih je v vseh postopkih poldrugo desetletje zastopalo Državno pravobranilstvo RS-a". (Ta organ je septembra lani poslal tudi zahtevek za revizijo zoper sklep višjega sodišča v Ljubljani, v katerem predlaga izpodbijanje oziroma razveljavitev sodne odločbe ter vrnitev zadeve v ponovno obravnavo. To naj bi seveda pomenilo, da bi grad Brežice ostal v lasti občine.)

Vračajo naj se obveznice
"Iz navedenega sledi, da ima država že od vsega začetka sodnega postopka zelo jasno oblikovano stališče, da se premoženje bivšim lastnikom ne more vrniti," so med drugim zapisali v pismu ministrstvu za kulturo. V njem hkrati izražajo prepričanje, da grad ne more biti vrnjen v naravi, marveč v obliki odškodnine, ki jo bo morala zagotoviti država, saj lokalna skupnost z nobenim dejanjem ni povzročila začetka postopka.

V grad se je steklo že precej sredstev
V Brežicah, tako v pismu, so torej prepričani, da grad ne more biti vrnjen v naravi, odškodnino pa naj zagotovi država. Grad je namreč spomenik državnega pomena, več kot 50 let že služi izključno kulturnim dejavnostim, v njem je sedež medobčinskega Posavskega muzeja kot širše pomembne kulturne institucije, v sloviti Viteški dvorani poteka tudi evropsko priznani festival stare glasbe SEVIQC Brežice. Grad je s številnimi strokovnimi posegi in velikimi vlaganji sicer dobro vzdrževan, muzejske zbirke in prireditve pa si letno ogleda skoraj 20.000 obiskovalcev.