Pravzaprav je njihova najstarejša mumija stara 7.400 let, kar pomeni, da so se z mumifikacijo ukvarjali že več kot 1.000 let pred Egipčani. Pripadniki civilizacije Činčoro so bili lovci in ribiči, živeli so med 10.000 in 3.400 leti pred našim štetjem na pacifiški obali Južne Amerike. Po zadnjih dognanjih so bili med prvimi ljudmi, ki so mumificirali pokojnike. Od leta 1903 so raziskovalci odkrili okoli 180 mumij Činčoro, je pisala francoska tiskovna agencija AFP.

V načrtu še virtualno seciranje
Z analizami, ki že potekajo, in s pomočjo sodobne tehnologije naj bi raziskovalcem uspelo rekonstruirati, kakšni so bili pripadniki te civilizacije. Dekodiranje genetskih zapisov pa jim bo v pomoč pri lažjem razumevanju skrivnosti antičnih civilizacij. Med 15 t. i. mumijami Činčoro je največ otrok in nedonošenčkov. V prvi stopnji so raziskovalci opravili računalniško tomografijo, v drugi pa bodo s pomočjo računalnika virtualno secirali mumificirana trupla.

Kot je povedal radiolog Marcelo Galvez, je njihova želja tudi odkriti način, kako bi jih ohranili takšne, kot so, za prihodnjih 500.000 let. Dodal je, da imajo velika pričakovanja tudi glede rekonstrukcije njihovih podob: "Želimo si obuditi podobe ljudi, ki so umrli pred več tisoč leti."

Dobro poznavanje anatomije
Posvetili se bodo še podrobni raziskavi postopka mumifikacije, ki so ga uporabljali pripadniki civilizacije Činčoro. Po doseganjih ugotovitvah naj bi zelo dobro razumeli človeško anatomijo. Sprva naj bi s trupla pazljivo odstranili kožo, nato pa še mišice. Na skelet so polagali naravne materiale, tako da so rekonstruirali telo, čez vse pa so skrbno položili kožo pokojnika ter oči, usta in lase. Obraz so nato prekrili z masko. Končni rezultat je videti kot mešanica med človekom in kipom.

Sam proces je bil v domeni družinskih članov. Tako ima prav vsaka izmed mumij svojo "tehnološko in umetniško vrednost", raziskovalci so že odkrili tudi, da so pripadniki civilizacije postopek sčasoma izpilili, saj so mlajše mumije bolj izdelane.