Ko so marca našli ukradene slike, so bile te v precej slabem stanju, vendar pa bi bile po več kot stoletju od nastanka v vsakem primeru potrebne restavracije. Foto: RTV SLO
Ko so marca našli ukradene slike, so bile te v precej slabem stanju, vendar pa bi bile po več kot stoletju od nastanka v vsakem primeru potrebne restavracije. Foto: RTV SLO
Na sliki Groharjev portret Petermanove Francke iz leta 1906. Foto: Hrani Loški muzej Škofja Loka/Tihomir Pinter
Skoraj leto je minilo, odkar so iz Loškega muzeja ukradli tri Groharjeve portrete, med temi tudi podobo Petermanove Francke. Foto: Hrani Loški muzej Škofja Loka/Tihomir Pinter
Ivan Grohar
Ivana Groharja poznamo predvsem kot slikarja tistih najbolj ikoničnih impresionističnih del, kot so Sejalec, Macesen in Pomlad, vendar se je v Spodnji Sorici rojeni umetnik najprej ukvarjal s portretnim slikarstvom in kmečkim žanrom, proti koncu stoletja pa uspehe nizal zlasti kot slikar oltarskih podob. Foto: Deva Puri galerija

V restavratorskem centru sta se tako znašli Groharjevi sliki, ki so ju pred petimi leti ukradli iz umetnikove rojstne hiše v Sorici ter ju znova odkrili spomladi letos. Deli Sveta družina in Rojstvo bodo predstavili v nedeljo na tradicionalni prireditvi Umetniškega društva Groharjeva hiša z naslovom Ivanova vrnitev. Poleg omenjenih slik bodo na ogled še štiri dela, ki so jih ukradli iz Groharjeve rojstne hiše v Sorici. Te so last Loškega muzeja, restavrirani pa tamkajšnje župnije.

Preberite več o Groharjevem življenju in delu.

Za restavracijo slik, ki sta v lasti župnije, so v Sorici zbrali 5.600 evrov. Iz restavratorskega centra bodo sliki v nedeljo pripeljali v Sorico, kjer bosta na ogled še uro po prireditvi, kjer bodo restavratorji obiskovalcem predstavili, kako poteka njihovo delo in kako ji vračajo njen prvotni sijaj. Sliki bodo zatem vrnili v restavratorske delavnice, saj ju tam čakajo nadaljnja dela, zatem pa bodo v dogovoru z župnijo znova razstavljeni v Groharjevi hiši.
Dragoceno spoznavanje barv in postopkov
Do zdaj so slike konzervirali in s tem ustavili propadanje, treba pa je še dopolniti manjkajoče dele barvnih plasti. Po pisanju časopisa Dnevnik je s potekom restavriranja zadovoljen tudi vodja Restavratorskega centra Jernej Hudolin, saj je to izjemna priložnost, da so lahko vzeli vzorce impresionistovih slik in analizirali barve, tehnologijo in postopke. S tem prihajajo do spoznanj in izkušenj, ki jim bodo koristile ob restavriranju drugih Groharjevih del.
Groharjeva dela so bila pogost cilj roparjev v zadnjih letih. Omenjeni sliki so ukradli leta 2007, decembra lani pa so iz Loškega muzeja v Škofji Loki odnesli kar tri Groharjeve portrete. Še dva so neuspešno skušali izrezati iz okvirjev. Z razstave Moč portretov so tako izginile slike Petermanova Francka, Deklica in Mileva Zakrajšek, v muzeju pa pustili poškodovani sliki Kmet iz Sorice in Dekle iz Sorice.
Sicer pa Groharjev opus obsega približno 260 slik, ki se v kakovosti precej razlikujejo. Najslavnejše slike so Macesen, Pomlad in Sejalec, podobe, v katerih so prepoznavali mit slovenstva, njegove krajine pa sprejemali kot podobe domovine.