"… Takšna zavist namreč, sovraštvo, hudobija, ošabnost, napuh, objestnost, častihlepnost in pohlep po denarju, ki prihaja od hudiča in iz naše pokvarjene narave, so zanesljiva znamenja, predhodniki in glasniki propada in pokvarjenosti naše domovine."

Primož Trubar, najznamenitejši slovenski opismenjevalec in začetnik slovenske knjige, je bil zdomec že od najzgodnejših let, zdaj zaradi šolanja, zdaj v izgnanstvu – sam je tako svoje domovanje imenoval "nigdirdom", nikjer doma. Tako on kot njegovi sotrudniki so iz izgnanstva pošiljali domov dolga pisma. Prevedel jih je Jože Rajhman, akademik Matjaž Kmecl pa je leta 2006 v literarnem večeru "Nigdirdom" začetnikov našega slovstva prek njih prikazal usodo in pomen slovenskih protestantov. Odlomke berejo igralci Brane Grubar, Aleš Valič in Zvone Hribar, režija Irena Glonar.

"Sicer pa mora človek življenje presojati povsem mirno in filozofsko. Sentimentalnost, sanjarjenje o nedoseženih meglenih višavah nam dela življenje le težavnejše in neprijetnejše."

Pred 150 leti rojeni pisatelj in tudi pesnik in dramatik Fran Ksaver Meško je upodabljal predvsem štajersko in koroško kmečko in malomestno okolje, izrazita je njegova domoljubna naravnanost. Njegovi življenjski in ustvarjalni poti se je pred štiridesetimi leti v literarnem večeru posvetil France Vurnik in v dramatizirani obliki vključil tudi odlomek iz romana Kam plovemo, v katerem je pisatelj strnil vtise iz svoje mladosti na Ptuju, v Celju in Ormožu. Odlomke so interpretirali Boris Juh, Radko Polič - Rac, Silva Čušin, Vladimir Jurc in Aleš Valič, oddajo je režirala Irena Glonar.

"Rad bi opisal najpreprostejše občutje / veselje in žalost / ampak ne tako kot drugi delajo / ko za prameni segajo dežja in sonca"

Za poezijo poljskega pesnika, dramatika, pisatelja in esejista Zbigniewa Herberta, rojenega 29. oktobra 1924 v Lvovu, sta značilni neposrednost in izrazita moralna občutljivost. Njegova poezija trpko izraža večne dvome in nerešljiva človeška vprašanja, hkrati je svetovljanska, splošnočloveška in intimna, aforistično modra in oblikovno premišljena. Štiri pesmi v prevodu Toneta Pretnarja interpretira Zvone Hribar.

"Meščanu ne morem reči, da imava v mislih vsak nekaj drugega, ko rečeva čas. Njemu teče, meni meče polena pod noge. Ko rečeva polresnica: Njega ne zanima, meni zapre usta. Ko govoriva o naravi: Njega sprejema vase, mene uspava, odvrača me. Okruški, rja. On v svojem odsevu briše nezaželeno in se zažira v mojega. Ostajanje. Zanj je odgovor, zame večno vprašanje."

Leta 1985 rojena avstrijska mojstrica stvarnega jezika in tihe poetike Birgit Birnbacher, prejemnica nagrade Ingeborg Bachmann, se v svojih delih sočutno posveča družbenim temam. V njenem tretjem romanu Od česar živimo iz leta 2023 se medicinska sestra Julia po hudi strokovni napaki umakne v rojstno vas, kjer bolna in negotova trči ob dobro znane patriarhalne strukture. Njena mama se je po letih nesebičnega žrtvovanja za družino izvila iz njih in zapustila moža, ki si ne prizna, da je odgovoren za sinovo možgansko zaostalost. V vasi ob jezeru se po srčnem infarktu znajde tudi meščan Oskar. In kje je v tej igri prostor za Julio? Odlomek v prevodu Ane Grmek interpretira Nika Rozman.

"Zabadal je vame, bodel je in sekal po meni, nož je udrihal po meni, kakor da je živ. Padel sem vznak, proč od napadalca; z levo ramo sem trdo treščil ob tla."

Salman Rushdie, britansko-ameriški pisatelj z indijskimi koreninami, se je zaradi fatve več desetletij skrival in se vsaj šestdesetkrat preselil, predlani pa ga je med nastopom v mestu Chautauqua v ameriški zvezni državi New York napadalec večkrat zabodel, med drugim v vrat in zgornji del telesa. Dogodek in njegove posledice je pisatelj opisal v knjigi z naslovom Nož. V slovenščino jo je prevedel Samo Kuščer, odlomek interpretira Željko Hrs.

"Moja skrivnostnost je nemoderna, temelji na simbolizmu, ki izhaja in kozmičnih pomenov človeške anatomije."

27. oktobra 1914 se je rodil Dylan Thomas, eden najpomembnejših valižanskih pesnikov dvajsetega stoletja. Umrl je v New Yorku, star 39 let, vendar je bil slaven že v življenju. Njegova poezija je nenavadna in se ogiba ustaljenih etiket literarne zgodovine. Objavil je osem pesniških knjig, štiri knjige proznih besedil, dve drami, napisal je številne scenarije za filme in oddaje na BBC. Nekaj pesmi v prevodu Jožeta Udoviča interpretira Janez Škof.