Kakšna je poezija dobitnice nagrade Srednjeevropske pobude za mlade avtorje? Kakšen je položaj milenijcev in generacije Z? In še: kaj na koncu ostane od življenja – poezija?

"Ko bi ne bilo Amerike, bi se vojna končala neodločeno. Vsa Evropa bi prišla do spoznanja, kakšen nesmisel je vojna. Izid spopada bi bil mir brez zmage – edina zvrst miru, ki zagotavlja kakršno koli trajnost." (J. K. Jerome: Iz avtobiografije)

S humorjem in ironijo je marsikaj videti manj boleče, celo zabavno. Svojim izkušnjam in spominom so se na primer posmehnili Jerome Klapka Jerome, Jiři Kratochvil, Mark Twain, Goran Tribuson in Branislav Nušić in njihovi avtobiografski prozi so namenjene septembrske Humoreske tega tedna. Prvi odlomek iz avtobiografije Jeroma Klapke Jeroma Časi mojega življenja interpretira Vojko Zidar.

"Zelo sem bil polaskan, ko me je Joyce nehal nagovarjati z 'gospodom'. Zanj so bili vsi 'gospodje'. Nikogar ni klical po krstnem ali osebnem imenu. Prijateljstvu se je najbolj približal s tem, da je opustil naziv 'gospod'. Mene nikoli ni klical 'Sam'. V najboljšem primeru samo 'Beckett'."

Leta 2006 so pri eni izmed britanskih založb izšli pogovori s Samuelom Beckettom in spominski zapisi znancev tega irskega pisatelja. Avtorja James in Elizabeth Knowlson sta knjigo naslovila Beckettovi spomini, spomini na Becketta, pozneje pa so jo poimenovali kar "mozaik spoznanj". Bralcu namreč izvrstno približa skrivnostnega avtorja, ki je v javnosti zelo nerad govoril o sebi, le redki pa so dobili priložnost za pogovor z njim. Veliki "Neimenljivi", kot ga je po naslovu enega njegovih romanov označil britanski časopis Independent, v oddaji Spomini, pisma in potopisi v prvi osebi spregovori o svojem življenju od otroških do zrelih let. Odlomek je prevedla Mateja Petan, interpretira pa ga Aleš Valič.

Sorodna novica Nagrada vilenica v roke Miljenka Jergovića, "kronista grozljivih preteklih časov, pa tudi lepega"

"Lahko uživamo v sovraštvu in iz sovraštva gradimo svojo identiteto, lahko pa živimo tudi brez tega užitka. Če ne sovražimo, se nujno zrcalimo drug v drugem in tedaj drugi nujno postane del naše identitete."

Jutri, 2. septembra, se začenja literarni festival Vilenica. Letošnji vileniški nagrajenec Miljenko Jergović, leta 1966 v Sarajevu rojeni vsestranski hrvaški književnik, v svojih delih slika predvsem Sarajevo, kakršno je bilo nekoč, kakršno je bilo med vojno in kakršno je danes. Zaslovel je že s proznim prvencem Sarajevski marlboro, njegova dela so prevedena v dvajset jezikov, velik del njegovega opusa pa je preveden tudi v slovenščino. Literarni večer o njem je pripravila Đurđa Strsoglavec, odlomke iz njegovih del pa interpretira Saša Tabaković.

Med osrednjimi poudarki festivala je tudi slovenski avtor v središču – Dušan Šarotar, avtor desetih proznih in treh pesniških knjig. Čeprav pripovedna dela v njegovem opusu prevladujejo, je zanj značilno pesniško občutje sveta, namesto dogajanja imajo prednost sugestivno razpoloženje, podobe, milje, občutki, spomin in praspomin. Literarni večer o njem je pripravila Diana Pungeršič, Šarotarjeva dela pa interpretira Željko Hrs.

Sorodna novica Nagrada SEP letos v roke Moniki Herceg za "bogatenje literarnega prostora Srednje Evrope in širše"

Osrednja točka odprtja literarnega festivala Vilenica bo tudi podelitev nagrade Srednjeevropske pobude za mlade avtorje hrvaški pesnici, dramatičarki in pisateljici Moniki Herceg. Njeno poetiko zaznamujeta tako lirična lepota kot surov prikaz družbenih anomalij in marginaliziranih skupnosti, pri čemer zapisano globoko odmeva na osebni in na kolektivni ravni ter povezuje pretekle in sedanje človeške izkušnje. V Literarnem nokturnu štiri njene pesmi v prevodu Sonje Polanc interpretira Lučka Počkaj.

Sorodna novica Paolo Rumiz: Kutina iz Carigrada

Italijanskega pisatelja, pesnika in esejista Paola Rumiza v slovenščini poznamo po dveh knjigah. V pesnitvi Kutina iz Carigrada spremljamo Dunajčana Maxa, ki naj bi bolni ljubljeni prinesel zaželeni rumeni sadež, v slutnji njene smrti brez miru blodi po mestu in nazadnje tudi kupi kutine, vendar je že dolgo vse zaman. Pesnitev Kutina iz Carigrada je prevedel Matej Venier, interpretira pa jo Blaž Šef.

Pesnica Lenka Kuhar Daňhelová je izdala več pesniških zbirk, zadnja ima naslov Kakšna nesmrtnost? Prevaja poljsko in slovensko poezijo, poleg tega pa je ustanoviteljica društva Stranou/Ob robu, ki od leta 2008 organizira mednarodni festival Evropski pesniki v živo. V eni svojih pesmi med drugim zapiše: "Med nama ni nobenih skrivnosti, / ljubi moj. / Pa jih še vedno toliko ostaja." Izbor poezije v Literarnem nokturnu v prevodu Petra Kuharja interpretira Mojka Končar.

Malteški avtor in vizualni umetnik Ryan Falzon se ukvarja s položajem milenijcev in generacije Z, preučuje vplive družbenih medijev, nostalgijo in vprašanja identitete, dinamike spolov, minevanja časa, intimnih odnosov in družbenih razredov, pa tudi hitrega razvoja in preoblikovanja družbenega tkiva. Za Literarni nokturno iz cikla Vilenica 2024 je Petra Meterc prevedla zgodbo z naslovom C, interpretira pa jo Filip Mramor.

Tako zapiše Robert Șerban v pesmi Kar ostane od življenja, romunski pesnik in gost Vilenice. Nase je opozoril že s pesniško knjigo Seveda pretiravam, za katero je prejel nagrado za prvenec, nato pa so sledile še številne pesniške zbirke in več kot 20 knjig intervjujev, kritik in spominske proze. Njegova poezija je prevedena v večino evropskih jezikov ter objavljena v številnih antologijah in literarnih publikacijah v Romuniji in tujini. Njegove pesmi v Literarnem nokturnu v prevodu Aleša Mustarja interpretira Aleš Valič.