Majda Širca in Samo Bevk sta se ustavila ob terminoloških vprašanjih in kakšen naj bi bil postopek razglasitve premičnega spomenika in kako bodo prispevana javna sredstva za varovanje in oživljanje spomenika. Foto: RTV SLO
Majda Širca in Samo Bevk sta se ustavila ob terminoloških vprašanjih in kakšen naj bi bil postopek razglasitve premičnega spomenika in kako bodo prispevana javna sredstva za varovanje in oživljanje spomenika. Foto: RTV SLO
Sprejeli le tista dopolnila k zakonu o kulturni dediščini, ki so jih predlagale koalicijske poslanske skupine. Foto: RTV SLO

Poslanci so med 70 vloženimi dopolnili k predlogu zakona o varstvu kulturne dediščine sprejeli vsa tista, ki so jih predlagale koalicijske poslanske skupine, vsa opozicijska pa so zavrnili. O dopolnilih koalicijskih poslanskih skupin, ki so jih pripravali predvsem glede na mnenja zakonodajno-pravne službe DZ-ja, niso razpravljali. Pogovor se je ustavil pri vprašanjih, ki sta jih v svojih dopolnilih načela opozicijska poslanca Samo Bevk (SD) in Majda Širca (Zares).

Nematerialna ali nesnovna dediščina?
Po Bevkovem mnenju bi bilo živo dediščino bolj smiselno poimenovati nematerialna oziroma nesnovna dediščina, saj gre za ustna izročila, izraze, prakse, rituale, plese. Vendar ga je državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Jelka Pirkovič zavrnila, saj bi bilo v tem primeru treba materialno dediščino preimenovati v snovno, to pa je termin, ki se ne uporablja. Temu mnenju so sledili tudi koalicijski poslanci.

Zavrnjeni predlogi
Majda Širca pa je želela črtati besedilo, po katerem se med arheološke ostaline uvrščajo tudi stvari, povezane z vojno in poboji, saj se bodo v tem primeru morale obravnavati enako kot vse preostale arheološke najdbe. Želela je tudi doseči, da bi bilo premično dediščino mogoče razglasiti za spomenik tudi brez soglasja lastnika.

Predlagala je, da bi kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine izdal minister, vendar po predhodnem mnenju Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Zakon bi tudi določil merila, po katerih bi država, pokrajina ali občina prispevale javna sredstva za varovanje spomenikov. Širca je postavila še vprašanje, kdo bo na splošni ravni skrbel za premično dediščino in muzeje, in predlagala ustanovitev nacionalnega sveta za premično dediščino in muzeje. Nobeden izmed njenih predlogov ni bil sprejet.