Dela bodo potekala do srede julija, arheološka ekipa Dolenjskega muzeja bo letos nadaljevala raziskave jugozahodnega pobočja tega obsežnega grobišča.

Arheolog Dolenjskega muzeja in vodja izkopavanj Borut Križ je povedal, da bodo letos, podobno kot lani, raziskali približno 400 kvadratnih metrov omenjenega grobišča z rodovnimi starejšeželeznodobnimi gomilami in vmesnimi starejšimi, poznobronastodobnimi žganimi grobovi.

Lanska izkopavanja obrodila bogate sadove
Sicer pa letos nadaljujejo tam, kjer so že lani odkrili več sledov prazgodovinskih grobov. Med temi tudi danes izkopani poznobronastodobni žgani grob tako imenovane kulture žarnih grobišč iz 9. stoletja pred našim štetjem s keramično posodo, v katero je bila poleg žganih ostankov predvidoma pokojnice položena tudi krhka bronasta verižica. Vrh žare je v številnih stoletjih kmetijskega obdelovanja Kapiteljske njive odrezalo oranje.

Kot zanimivost je dodal, da so na omenjenem območju v zasutih vojaških rovih iz druge svetovne vojne odkrili vrsto ostankov in odpadkov italijanske okupacijske vojske.

Na Kapiteljski njivi so do zdaj raziskali več kot 2100 prazgodovinskih grobov. V zadnjih 31 letih, odkar tam neprekinjeno poteka zavarovalno izkopavanje, so odkrili približno 300 grobov iz obdobja pozne bronaste dobe, v 49 prazgodovinskih rodovnih gomilah več kot tisoč grobov starejše in poleg teh več kot 750 planih grobov mlajše železne dobe, kar pomeni, da je življenje na in ob omenjenem območju potekalo skozi vse zadnje prazgodovinsko tisočletje. Odkrili so tudi en slovanski žgani grob iz 7. stoletja našega štetja.

Še vedno ne vemo, kako veliko je grobišče v resnici bilo
Najdišče je sicer na nekdanji kmetijski površini, ostanki zatiranja škodljivcev in plevela ter gnojenja pa so v zemlji ustvarili kemično mešanico, ki v kombinaciji s kislim dežjem predvsem bronaste in železne predmete vse bolj razjeda. Zadnja leta skušajo tudi odkriti meje tega izjemno obsežnega grobišča, a doslej do njegovega roba še niso prišli.

Arheološka izkopavanja Kapiteljske njive denarno poleg Mestne občine Novo mesto in Dolenjskega muzeja podpira tudi ministrstvo za kulturo, ki bo letos prispevalo sredstva za arhivsko obdelavo tamkajšnjega arheološkega gradiva, je še povedal Križ.