Direktor Centra urbane kulture Simon Kardum je literarni in gledališki kritik. Bil je eden izmed ustanoviteljev Bunkerja, za katerega je spisal tudi manifest. Prav tako je bil ustvarjalec mednarodnega festivala uprizoritvenih umetnosti Exodos.

Na povabilo takratnega kulturnega ministra je prišel na ministrstvo, kjer je bil najprej svetovalec za gledališče, pod pokojnim Rudijem Šeligom mu je bilo predano vodenje direktorata za umetnosti. Zaradi neskladja z ministrom Simonitijem se je poslovil od državnega kolesja, zatem pa med drugim sodeloval tudi pri kandidiranju Maribora za evropsko mesto kulture.

Kakšno bo načelo delovanja Kina Šiška?
V principu delovanja je to križanje med dvema sistemoma, ki se med seboj ne znata pogovarjati: na eni strani imamo namreč monumentalne centre visoko razvite infrastrukture javnih institucij za posamične oblike kulture tako v Ljubljani kot tudi drugod.

Na drugi strani pa so ogromni potenciali nevladnega in zasebnega sektorja, kjer se zgodi velik hendikep glede na ustvarjalno moč, saj nimajo zadostne infrastukture.

Kino Šiška tako razumem kot pionirski projekt tudi kulturno-politične odločitve, saj je prvič v novodobni Sloveniji prišlo do tega, da se je katera koli javna oblast odločila, da bo naredila javno institucijo za drugačne vsebine.

Vemo, da je bil sam projekt na mnogo ravneh otipavan že od leta 1995. Že ob privatizaciji kinematografov, pa tudi založništva (popolno napačen in zgrešen ukrep) je prišlo do velikega razlikovanja med kulturo v smislu elitne kategorije ali kulture ustanov in nečim, kar je bistveno živahneje, a kar že bolj pritiče popularizaciji ali celo kulturni industirji.

Ta hendikep je še vedno viden in ena izmed nalog KinaŠiška, vsaj simbolno, je tudi, da to popravi določene krivice iz preteklosti.

Kot rečeno, imamo v Sloveniji ostro ločeno alternativno in elitno kulturo, prav tako pa tudi popularno, pri čemer med njimi skorajda ni posredovanja. Tako na primer nekateri ne bodo nikoli šli na Metelkovo, češ da je to prostor alternative. Uradni naziv Kina Šiška pa nosi predpono Center urbane kulture. Kam se torej umešča to urbanost med zgoraj omenjenima pojma? Ali drugače - kaj sploh pomeni ta urbanost? Ali je to morebiti instucionalizacija alternative?
Urbanost je zelo razširjen pojem, ki ga bo v tem primeru definirala in aktivirala šele vsebina, tako bomo šele po koncu leta 2010 videli, kaj si sami sploh mislimo pod tem pojmom. Sicer se mi zdi, da gre malce nespreten pojem, češ da je to nekaj, kar se dogaja samo v metropoli, ne pa tudi v kakšnih drugih večjih ali pa tudi manjših krajih po Sloveniji.

Mislim, da so na to dobro pred kratkim na radiu odgovorili fantje iz Dan D, ko je padlo natanko odprtje definicije, kaj je to urbano in kaj je ruralno. Rekli so: "Jaz sem ruralec, jaz živim na deželi, ampak to še ne pomeni, da nisem urban."

Mislim namreč, da rezati s pojmi, da je nekaj izrecno urbano, nekaj pa ruralno, nekaj elitno, nekaj pa subkulturno alternativno, je popolna napaka.

Seveda, ravno zato pa me zanima, kam se pojmovno umešča ta urbanost? Ali je treba v Sloveniji narediti reze tem rezom?
Natanko to. Jaz sem prepričan, da bo Kino Šiška srečevališče vseh teh ljudi, srečevališče vseh teh pojmovnih zgodb. To pa ravno zato, ker imamo odprt koncept. Tako se bo videlo, da lahko sobivajo tudi zelo različni ljudje.

Torej imajo vsi trije svetovi stičišče oziroma skupni imenovalec v urbanem?
Lahko to rečemo, če par negationen premislimo, kaj pomeni pojem ruralnega. Zakaj namreč o ruralnem razmišljamo le kot nečem negativnem, urbano pa dajemo na piedestal?

Torej bomo v Kinu Šiška imeli tudi revijo narodnih skupin?
Zakaj pa ne? Gre za kakovostno ponudbo. Seveda bo to tudi prostor za etnopremišljevanja.

Dejali ste premišljevanja. Ali je to neki dodatek, ki gre v urbanizacijo?
Seveda, v smislu določenega standarda. Jaz govorim o estetskem produktu. V vsakem primeru gre za dogodek, ki zadosti določenim kriterijem ali pa ne. To mislim, da je ključna zadeva, in mislim, da nisem noben čistun, če to rečem.

Vse to pa še ne pomeni, da bo Kino Šiška postal domicil neke skupine. Zaradi tega tudi nočemo imeti sezonske logike, ampak koledarsko, torej da ne zapiramo vrata čez poletja in gremo vsi skupaj na kolektivni dopust.

Nočemo tega, da bi tu imeli le nekateri domicile, ampak se odločamo na podlagi dobrih projektov, nočemo tega, da bi bili edinstveni, da kar naenkrat ne bo več drugih prostorov.

To nas ne zanima, nas zanima, da lahko ponudimo boljše infrastukturne pogoje za dobre dogodke in zadovoljstvo občinstva. Kar se tiče občinstva, pa upamo, da bodo k nami prihajali čim bolj raznoliki ljudje.

Ali se bo program programsko delil v smislu mešanja – torej v ponedeljek metal, v torek džez?
Ne, tudi abonmajskega sistema ne bomo imeli, saj z njim ubiješ svobodo odločitve. Prav tako tudi mednarodna produkcija terja hitre odločitve. Če je tako na primer neki tuji bend na turneji, ga kljub odlični ponudbi ne moreš organizirati, če se greš abonmaje.

Morebiti pa bomo na mesečni ravni šli v določene cikle. Na primer do konca leta bomo imeli enkrat mesečno cikel mladih perspektivnih bendov z območja nekdanje Jugoslavije z naslovom YU GO. Pa recimo delavnice bodo šle na določen princip.

Lahko bo tako neki mesec bolj prebojen ali bolj inovativen kot neki drug. To bomo videli, ko bomo imeli izračunano neko večmesečno oziroma večletno povprečje. In takrat bo mogoče reči: to so bili vrhunci, tukaj pa smo ga zamočili.

Kako ste izbrali svojo ekipo?
Mestni svetniki so se odločili, da imam lahko v prvi 'rundi' 5 zaposlenih, ki si jih sam izberem. Objavljen je bil javni razpis, na katerega se je prijavilo 257 kandidatov, jaz pa sem jih moral izbrati pet.

To je bilo težko delo, za katerega sem potreboval mesec dni. V drugi 'rundi' pa sem izbral še dva pomočnika, in sicer enega za menedžment in finance, drugega pa za glasbo. Vsi skupaj smo zaposleni za določen čas, saj smo vezani na moj petletni mandat. Z izbrano ekipo smo tako v dveh mesecih sestavili celoten program do konca leta.

Kakšna pa je vloga Gregorja Tomca?
Gregor Tomc je še vedno predsednik odbora za gradnjo Kina Šiške, njegova ekipa pa je tudi določila smernice, kako naj bo celotna zadeva sploh videti. Prav tako je Tomc predsednik sveta zavoda Kina Šiška.

Kakšen bo obratovalni čas prostora?
Dogodki se bodo začenjali med 20. in 21. uro, seminarji in delavnice pa že popoldne. Kavarna je vedno odprta od 8. do 23. ure, ob javnih dogodkih se bo čas podaljšal do 2. ure ponoči, zatem pa bo objekt odprt še eno uro, namenjeno njegovi izpraznitvi. Če bodo dodatni dogodki, bomo dodatna dovoljenja pridobivali naknadno.

Ali si bo tehniko mogoče tudi izposoditi? Še posebej bi to prišlo prav manjšim klubom, ki sicer nimajo dovolj svoje infrastrukture za izvedbo kakšnih dogodkov?
To bo mogoče, če bo zadeva potekala v naši organizaciji ali soorganizaciji, sicer pa po preteku garancijske dobe, ki je od dve do tri leta. Seveda govorimo o mobilni opremi in ne tisti, ki je fiksna. O vsem skupaj pa se moremo dokončno dogovoriti še na občini.