Namen posveta je bil ugotoviti, kateri ukrepi bi najučinkoviteje prispevali k uspešnemu razvoju slovenščine v digitalnem okolju v času pospešene digitalizacije in globalizacije. Foto: Center za jezikovne vire in tehnologije‎
Namen posveta je bil ugotoviti, kateri ukrepi bi najučinkoviteje prispevali k uspešnemu razvoju slovenščine v digitalnem okolju v času pospešene digitalizacije in globalizacije. Foto: Center za jezikovne vire in tehnologije‎

Simon Krek s Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani je v uvodu poudaril, da so bili na področju umetne inteligence narejeni ključni preboji, ki omogočajo hiter razvoj jezikovnih tehnologij, a jezikovne tehnologije v evropski politični agendi nimajo zadostne vloge. Pri večjih jezikih je težav zaradi tega manj, saj obstaja komercialni interes za razvoj tehnologij, medtem ko pri manjših tega interesa ni.

"Prišel je trenutek, ko je treba javnost in deležnike opozoriti"
Udeleženci so bili enotni, da je "prišel trenutek, ko je treba javnost in deležnike opozoriti", da je treba čim prej ubrati korake, ki bodo slovenščino na tem področju priključili drugim primerljivim jezikom.

Dejstvo je, da je pri večjih jezikih težav glede tega manj, saj obstaja komercialni interes za razvoj tehnologij, medtem ko pri manjših tega interesa ni. Prav to težavo naslavlja resolucija Evropskega parlamenta o enakopravnosti jezikov v digitalni dobi, v kateri parlament poziva članice, naj razvijejo celovite politike, in poudarja skupno odgovornost EU-ja in prost dostop do podatkov.

Nujnost načrta za razvoj jezikovnih virov in tehnologij za slovenščino
Ne glede na to pa slovenščina na področju digitalizacije zaostaja tudi za primerljivimi jeziki, zaradi česar bi bilo treba ukrepati. Prvi ključni korak je zagotavljanje okvira oziroma načrta za razvoj jezikovnih virov in tehnologij za slovenščino, je poudaril Krek.

Zatika pa se že pri nacionalnem programu za jezikovno politiko, ki bi moral biti za obdobje 2019–2023 že sprejet, a je za zdaj še na ministrstvu za kulturo. Zato so danes ministrstvo tudi pozvali, naj dokument pošlje v državni zbor v potrditev. Ob tem so na ministrstvo naslovili še poziv, naj čim prej objavi javni razpis za razvoj slovenščine v digitalnem okolju s poudarkom na jezikovnih virih in tehnologijah – ki je bil napovedan za letošnji januar – in obudi delo sveta za spremljanje razvoja jezikovnih virov, ki je deloval od marca do septembra 2017.

Posvet Kako bo mogoče?

Posvet o digitalni prihodnosti slovenščine so organizirali Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, raziskovalna infrastruktura CLARIN.SI (Institut "Jožef Stefan") in Slovensko društvo za jezikovne tehnologije.

Težavnost družne gradnje infrastrukture
Poskrbeti je treba tudi za racionalno organizacijo v sami skupnosti, ki se ukvarja s tem področjem, da se po Krekovih besedah "ne bi podvajale dejavnosti na področju gradnje virov in tehnologij". Tudi Kozma Ahačič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša je opozoril na to: "Težava ni v tem, da ne znamo in ne zmoremo, niti ni težava zgolj v neustreznem financiranju – čeprav se vsi strinjamo, da je neustrezno –, težava je za zdaj predvsem v tem, da ne znamo in ne zmoremo graditi infrastrukture skupaj ter da se pri financiranju dojemamo predvsem kot konkurenca, in ne kot skupnost." S čimer je Ahačič k sodelovanju pozval sodelujoče na posvetu.

Kontekst.io je iskalnik sorodnih besed in fraz, samodejno generiran iz več besedilnih korpusov sodobne slovenščine. Foto: Kontekst.io
Kontekst.io je iskalnik sorodnih besed in fraz, samodejno generiran iz več besedilnih korpusov sodobne slovenščine. Foto: Kontekst.io

Brez konkurence idej ni napredka
Po besedah Marka Stabeja pa je vendarle poleg sodelovanja za napredek nujna tudi konkurenca idej. "Moramo pa vedeti, kam gremo," je dejal. Pri tem je treba v dialogu postaviti cilje in način njihovega doseganja, hkrati pa ostati odprt za morebitne alternativne poti in cilje. Vendar pa razvoj jezikovnih tehnologij prav tako ni mogoč brez zagotovljenih sredstev, kjer je žogica predvsem "na strani ministrstev in vlade" ter drugih relevantnih institucij, še meni Krek.

Pozivi, naslovljeni na več institucij
Udeleženci posveta so danes naslovili poziv na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS ter Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS, naj pri dodeljevanju sredstev napovedanim programom nacionalnih raziskav na področju jezikoslovja in povezanih področjih podpreta programe, ki zagotavljajo uspešen razvoj slovenščine v digitalnem okolju.

Na Slovensko akademijo znanosti in umetnosti pa so naslovili poziv, "naj s proračunskimi sredstvi, ki jih prejema za financiranje infrastrukturnega programa naravna in kulturna dediščina, (so)financira izdelavo virov, ki so odprto dostopni in primerni za računalniško obdelavo". Na ta način bi dobili načrt in sredstva ter zagotovili skupnost, ki bo lahko vsem govorcem in govorkam slovenščine zagotovila "tiste tehnologije in vire, za katere se pričakuje, da so dostopni vsem v 21. stoletju", je še prepričan Simon Krek.