Zgodovinarji so bili doslej enotnega mnenja, da gre za slovansko šego, nedavno pa je več strokovnjakov iz avstrijske Koroške prišlo do drugačne ugotovitve.

Po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA je slovenska stran protestirala, na ugovore pa se je v nedeljo odzval referent za kulturo na avstrijskem Koroškem, Haradl Dobernig: "Knežji kamen ni slovanski pravni spomenik," je prepričan. Arheologa iz avstrijske Koroške Heimo Dolenz in Christian Baur sta namreč prepričana, da je knežji kamen, ki je del rimskega stebra, "postslovanski".

O nesmislih in nesramnostih
Peter Štih z ljubljanske univerze je drugačnega mnenja: "Seveda je knežni kamen slovanski pravni spomenik." Po Dobernigovih besedah je Štih nedavne ugotovitve zavrnil kot "velik nesmisel", kar pa je za Doberniga "nesramnost".

Muzej dežele avstrijske Koroške je sicer nedavno sporočil, da naj bi v "sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti ter celovško univerzo Alpe-Adria obdelali za zgodovino Koroške in Slovenije tako zelo pomembno vprašanje in vprašanje knežjega kamna znanstveno skupaj razrešili".

Glede na arheološko-zgodovinsko-arhitekturna spoznanja knežji kamen v 8. in 9. stoletju ni bil sredstvo za umestitev koroško-slovanskih knezov, ampak naj bi ga šele okoli leta 1000 našega štetja v času gradnje gradu pripeljali iz Virunuma (danes je Zollfeld oziroma Gosposvetsko polje na avstrijskem Koroškem) v Krnski grad (Karnburg) v občini Gospa sveta (Maria Saal), je v nedeljo še poročala APA.

Simbol dveh držav
Knežji kamen tokrat ni prvič jabolko spora med Slovenijo in avstrijsko Koroško. Za obe je sicer eden od simbolov državnosti oziroma dežele. Ko je Slovenija ob uvedbi evra sprejela odločitev, da bo knežji kamen na kovancu za dva centa, se je takratni deželni glavar avstrijske Koroške Jörg Haider odločil, da bo podobo knežjega kamna natisnil na vse uradne dokumente dežele avstrijske Koroške.