premestili v atrij novega velikega egiptovskega muzeja v Kairu.

Šlo je za kompleksno operacijo, ki so jo izvedli vojaški inženirji in specializirani izvajalci. Starodavni kolos se je na svojo 400-metrsko pot odpravil znotraj jeklene konstrukcije, nameščene na tovornjaku, pravzaprav pa je bil delno obešen kot nihalo, s čimer so zmanjšali vpliv morebitnih tresljajev s tal.

Tudi v vlogi spodbujanja turizma
Površino ceste so prej obdelali s posebnim materialom, s čimer so zagotovili, da bo prenesla ogromno težo kipa. Operacija selitve je stala dobrih 617.000 evrov.

Na slavnosti, ki je spremljala to selitev, je bil govorec tudi nekdanji egiptovski minister za starine Zahi Havas, ki je poudaril pomembnost muzejskega projekta za egiptovski turizem, ki ga je v zadnjih letih močno načel negotov politični položaj in nasilje. "Ljudem bo povedal, da je Egipt varen in da nas lahko obiščejo, turizem potrebujemo za ohranjanje egiptovskih starin," je še dejal Havas.

Na svojem novem mestu bo kip prva stvar, ki jo bodo obiskovalci videli ob vstopu v muzej, del katerega bo svoja vrata odprl še letos, uradno odprtje pa je napovedano za leto 2022.

Najverjetneje že četrtič na poti
Kolosa je na arheološkem najdišču Mit Rahina leta 1820 odkril italijanski pustolovec Giovanni Caviglia. Selitev v tem tednu naj bi bila četrta, ki jo je preživel v svojih več tisočletjih obstoja. Prva selitev je bila iz kamnoloma, v katerem je bil izklesan, v Mit Rahino, nato pa so ga leta 1955 prestavil na Ramzesov trg v Kairu. Vse večja onesnaženost in prometni zastoji na trgu so pripomogli k temu, da so ga leta 2006 shranili na mesto, kjer ni bil dostopen očem javnosti.

Egiptovski turistični sektor je eden glavnih virov tujih valut v državi, vendar je od vstaje v letu 2011 precej na udaru, tudi zaradi naraščanja števila islamističnih militantnih napadov. Vendarle pa je z 8,3 milijona turistov v letu 2017 prišlo do izboljšanja stanja, kljub temu pa še vedno ne dosegajo 14,7 milijona turistov, kolikor so jih našteli v letu pred vstajo.