Eno zagotovo velja, v Rogu biva samonikla skupnost, odprta za ljudi vseh usmeritev, usod in prepričanj. Rog je edino mesto, kamor gre lahko človek, tudi če je popolnoma brez denarja, in se ob kavi ali čaju druži z drugimi. Tukaj najdete begunce, izbrisane, študente, umetnike, filozofe, športnike.

A tovarna Rog je tudi stara, azbesta polna razpadajoča stavba. Župan ima z njo visokoleteče načrte, rogovci pa mu ne zaupajo, ker menijo, da jim hoče vzeti prostor za potrebe zasebnega kapitala. Polnočni poskus rušenja stavbe 6. junija, ki so ga rogovci preprečili, prav tako ni prispeval k večjemu zaupanju med sprtima stranema. Za zdaj je okrajno sodišče ugodilo zahtevi rogovcev in začasno preprečilo rušenje Roga, z Mola pa so sporočili, da se bodo pritožili in vložili lastninsko tožbo. Tudi sicer velik del javnosti vidi zasedbo Roga kot nezakonito, kot da bi se “nekdo na silo vselil v prazno stanovanje”.

Dr. Andraž Teršek, ustavnik in pravni filozof, nam je pojasnil, da je v primeru Roga uporaba floskule "to je isto, kot če bi ljudje kar zasedali vaša prazna stanovanja" primer nepoznavanja prava in zavajajoča netočnost. Dodaja še, da ima v tem primeru nad Rogom formalno lastninsko pravico občina, torej javna lokalna oblast. Ta pa nima statusa lastnika na enak način, kot to velja za zasebnike in pravne osebe. Zato je treba v tem primeru uporabiti kombinacijo 33., 60. in 67. člena ustave. Rogovci imajo posest nad javnim dobrim, ki so mu dali vsebino. Oboje, njihovo posest in pretežno duhovno lastnino, bi morala zdaj sodišča učinkovito zaščititi. Predvsem pa bi bilo dobro na tak ali podoben način vdihniti vsebino in duha povsod tja, kjer javna oblast ne skrbi za javno dobro ali ne izvaja svoje socialne politične funkcije. To bi bil lahko vznik nove faze demokracije od spodaj navzgor.

Doktorica antropologije Svetlana Slapšak dodaja: ”Ta alternativa, ki prihaja od spodaj, je v Rogu pokazala, kako se dela, to je dobra organizacija, ljudje odlično delujejo, nimajo cenzur, delajo tisto, kar hočejo, se pojavljajo, ko hočejo, vstanejo, ko hočejo, in naredijo tisto, kar hočejo. Moram priznati, da je ta način življenja kot edini, ki se nam ponuja v tem trenutku, za mlade in za ljudi, ki niso tako mladi, nimajo pred sabo možnosti zaposlovanja in nimajo tipične standardne stereotipne družine.”

Meni, da če bi danes v Sloveniji prevladovala nekakšna modra in moderna politika, bi politiki oziroma parlamentarci šli množično v Rog in lovili svoje nove kadre. “Tam je ogromna skupina ljudi, ki odlično mislijo in še bolje govorijo. To so ljudje v najboljših letih. To niso mulci, to so ljudje v tridesetih, štiridesetih letih; vsi nezaposleni, vsi brez prihodnosti in ob tem še vedno hočejo nekaj narediti v tej družbi,“ pravi Svetlana Slapšak.

Dr. Svetlana Slapšak tudi pove, da je angleški šef laburistov Jeremy Corbyn našel pred kratkim umorjeno Jo Cox v enem od takšnih samoniklih, alternativnih skupnostih in v njej prepoznal potencial človeka, ki bi lahko naredil veliko dobrega za skupnost. Žal je bila njena pot tragično prekinjena.

Več o tem, kaj se dogaja v Rogu, pa v Tedniku.

Vanja Kovač, Tednik