Resolucijo o Nacionalnem programu za kulturo (NPK) 2014-2017 so poslanci potrdili na včerajšnji seji državnega zbora z 67 glasovi za in z enim proti. Koalicijska večina poslancev je zavrnila vsa dopolnila, ki so prišla iz vrst opozicijskih poslanskih skupin.
Urejeni normativni pogoji in distanciranje države
Po sprejetju predloga resolucije na vladi je minister za kulturo Uroš Grilc poudaril, da gre za "zelo realističen dokument, ki stoji trdno na tleh sedanjih razmer". Z ministrstva za kulturo so sporočili, da NPK 2014-2017 sledi alternativi obstoječega stanja in nalaga prenovo kulturnopolitičnega modela slovenske kulture; na novo opredeljuje položaj producentov v kulturi, položaj javnega sektorja, nevladnih organizacij, samozaposlenih v kulturi in zasebnega sektorja, zagotovil naj bi tudi ustrezne normativne pogoje, udejanjil dosežen odmik države od odločanja o vsebinah in povečal avtonomijo javnih institucij. "Prav dobro urejeni normativni pogoji ob sočasnem distanciranju države od odločanja o kulturnih vsebinah namreč omogočajo največji možni razvoj in raznolikost kulture," so še zapisali. Kulturo naj bi tako vzpostavili kot enega ključnih dejavnikov ustvarjalnega razvoja posameznika in družbe - "ne retorično in načelno, temveč dejansko."
Kulturo tudi povezuje z drugimi družbenimi sistemi in podsistemi, utrjuje povezavo z vzgojo in izobraževanjem, gradi mostove do gospodarstva in mladih in celovito obravnava trg dela v kulturi.
Dokument, ki zavezuje
Po ministrovih zagotovilih ne gre le za načrt dela resorja kulture, ampak za dokument, ki zavezuje številne resorje k temu, da ustrezno razvijejo svojo politiko do področja kulture. Natančno opredeljuje ključna vprašanja na posameznih področjih v kulturi in nanje odgovarja z ustreznimi ukrepi. Usklajen je tudi s proračunom za leti 2014 in 2015.
Boljše samozaposlitvene in zaposlitvene možnosti
Dokument uvaja novo pojmovanje trga dela v kulturi. Na področju samozaposlenih med cilji in ukrepi navaja boljše samozaposlitvene in zaposlitvene možnosti na vseh področjih kulture, s poudarkom na mladih ustvarjalcih. Prav tako je več zaposlitev cilj pri nevladnih organizacijah na področju kulture.
Pomembni so vzgoja in dostopnost
Resolucija izpostavlja tudi vlogo in pomen kulturno-umetnostne vzgoje ter daje velik poudarek dostopnosti do kakovostnih kulturnih vsebin čim več uporabnikom. Med poudarki na področju kulturne dediščine sta vzpostavitev dejavne in atraktivne mreže slovenskih muzejev in galerij ter povečanje vloge slovenske kulturne dediščine v mednarodnem prostoru.
Na polju umetnosti so ukrepi vezani na zagotavljanje večjega števila ponovitev predstav ter spodbujanje koprodukcij. Poudarek je na področju založništva in knjigotrštva, dokument pa je usmerjen tudi k podpori brezplačnika na področju gledališča, profesionalizaciji sodobnega plesa in možnosti večletnega financiranja javnih zavodov.
Dokument prihaja po dveh letih
Sprejetje resolucije o nacionalnem programu za kulturo določa Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, s sprejetjem resolucije pa Slovenija dobiva NPK po dveh letih. Zadnji nacionalni program za kulturo je veljal za obdobje od leta 2008 do 2011. Ministrstvo za kulturo je nato pod začasnim ministrovanjem Boštjana Žekša objavilo osnutek dokumenta za obdobje od leta 2012 do 2015, ki pa ni bil sprejet. Nekdanji minister Žiga Turk je lani dal v javno razpravo osnutek programa za obdobje od leta 2013 do 2016, a je bil ta deležen številnih kritik. Zdajšnji dokument je v široki javni razpravi nastajal v povezavi s kulturno javnostjo.