Osnutek novega Nacionalnega programa za kulturo (NPK) 2014-2017 je glede na prve odzive strokovne javnosti dobro pripravljen dokument. Posvet v Narodni galeriji je organiziral Nacionalni svet za kulturo (NSK), ki je na seji dan predtem osnutek pozitivno ovrednotil. Kulturniki so med razpravo opozarjali predvsem na podrobnosti v dokumentu.
Vsebinske potrebe po koprodukcijah
Osnutek NPK-ja velik poudarek daje gledališkim koprodukcijam. Direktorica in umetniška vodja Mestnega gledališča ljubljanskega Barbara Hieng Samobor je opozorila, da je pri razlogih za sodelovanje med gledališči pomembnejša vsebinska potreba pri posamezni koprodukciji kot pa formalna rešitev. V osnutku piše, da so večji projekti odmevnejši, kar znotraj Slovenije sicer drži, ne velja pa to za za tujino. Velikost je namreč lahko tudi ovira pri mobilnosti, zato so v tujini veliko uspešnejše manjše produkcije.
Nujna je sprememba delovne zakonodaje
Dotaknila se je tudi trga dela, ki je, kot je dejala, neposredno povezan z napovedano reformo javnega sektorja v kulturi. Ob tem je opozorila na nujnost, da je ta podprta z delno spremembo delovne zakonodaje, saj v nasprotnem primeru obstaja nevarnost, da bodo dobri učinki vidni šele čez 25 let, ta hip pa bodo negativne posledice čutili predvsem mladi samozaposleni, ki še čakajo na priložnost.
Za knjigo moramo najprej poskrbeti doma
Pesnik Boris A. Novak je spregovoril o knjigi, ki je, kot je dejal, na Slovenskem trenutno pogrešljivo blago. Promocija knjige v tujini je po njegovem prepričanju koristna in nujna, vendar pa nam ne bo pomagala, če ne bomo vlagali v knjigo in poskrbeli zanjo doma. Opozoril je tudi, da je nujno preprečiti popoln polom založništva in zgraditi stabilnejši sistem.
Bodo večja sredstva za film mogoča tudi v težjih časih?
Režiser Martin Srebotnjak je sicer zadovoljen z v osnutku NPK-ja predvidenim povečanjem sredstev za film, a je opozoril, da pri tem ni vse odvisno od ministrstva za kulturo in da bodo morda potrebna nova krčenja. Izpostavil je tudi potrebo po sofinanciranju Slovenskega filmskega centra z izvenproračunskimi sredstvi ter izrazil upanje, da se bo osnutek NPK-ja dal v delu, ki je namenjen filmu, dopolniti tako, da bo izvedljiv tudi v težjih časih.
Produkcija RTV-ja je že zdaj reducirana
Odgovorni urednik kulturnih in umetniških programov Televizije Slovenija Andraž Pöschl je opozoril, da utegne v osnutku NPK-ja predvideno financiranje filmske produkcije neodvisnih producentov iz prispevka za programe in storitve RTV Slovenija prizadeti lastno produkcijo dokumentarnega in igranega programa Televizije Slovenija. Sicer pa, kot je dejal, že letos snemajo le en celovečerni igrani film, za kratke filme pa preprosto ni več denarja.
Nizka sredstva za programe nevladnih organizacij
Andrej Srakar iz društva Asociacija je med drugim menil, da bi bilo treba na razpisih povečati sredstva za programe nevladnih organizacij ter ustanoviti telo, ki bi bilo neodvisno od ministrstva in ki bi zastopalo civilno družbo. Opozoril je tudi na status samozaposlenih ter na starejše samozaposlene, ki so prav tako ranljiva skupina.
Institucionalizacija sodobnega plesa
Umetniški vodja in direktor zavoda EN-KNAP Iztok Kovač je izpostavil potrebo po ponovni obuditvi ideje o ustanovitvi institucije za sodobni ples ter po stalnem plesnem ansamblu za sodobni ples in stalnem odru. Direktor zavoda P.A.R.A.S.I.T.E Tadej Pogačar pa je spregovoril o trgu na področju sodobne umetnosti in o diskurzu sodobne umetnosti, ki, kot je dejal, na Slovenskem ni sprejet.
Član Nacionalnega sveta za kulturo Jože Vogrinc je ob koncu predstavitev vabljenih govorcev povzel, da je osnutek NPK-ja dober, da pa bi bilo predvsem treba spregovoriti o družbenih pogojih njegove uresničitve.