Muzej Stedelijk je bil ustanovljen leta 1874, domuje pa v stavbi, zgrajeni leta 1895. V sklopu popolne prenove muzejske stavbe so skoraj vse razpoložljive prostore spremenili v galerijske, kar bo omogočilo prvo tako obsežno predstavitev muzejske zbirke.
Dinamični prizidek na "muzejskem" trgu
Novi dinamični prizidek, zgrajen po načrtih Mels Crouwel iz biroja Benthem Crouwel Architects, je zasnovan tako, da spreminja orientiranost muzejske stavbe. Pred prizidkom je pri tem nastal nov trg, ki ga Muzej Stedelijk deli s sosednjimi Rijksmuseumom, Van Goghovim muzejem in poslopjem Concertgebouw.
V prenovljenem muzeju načrtujejo tudi dve novi občasni razstavi. Na postavitvi z naslovom Onstran domišljije bodo na ogled novi projekti in naročena dela, ki jih je ustvarila skupina 20 povabljenih umetnikov, tako nizozemskih kot tujih, ki delujejo na Nizozemskem. Razstava bo postavljena v novih galerijah v drugem nadstropju in se bo širila v avditorij in javni prostor v novi stavbi. Poleg tega v muzeju pripravljajo retrospektivo ameriškega umetnika Mika Kelleyja, ki jo bodo odprli 15. decembra.
Obširna zbirka moderne in sodobne umetnosti
V sklopu stalne postavitve, ki ji bo namenjena polovica pritličja stare stavbe, bodo dela organizirana tematsko (krajina, ekspresionizem, obdobje okoli leta 1913 in drugo). Na ogled bodo dela umetnikov, kot so Vincent van Gogh, Vasilij Kandinski, Ernst Ludwig Kirchner, Franz Marc, Chaim Soutine, Marc Chagall, Henri Matisse, Piet Mondrian, Theo van Doesburg, Kazimir Malevič, Charley Toorop, Max Beckmann, Jackson Pollock, Asger Jorn, Karel Appel in umetniki skupine CoBrA. V notranjih sobah, v katerih ne bo dnevne svetlobe, bodo lahko za krajši čas razstavljena dela na papirju in izjemna zbirka fotografij, ki jih hranijo v muzeju.
Del prostorov v pritličju stare stavbe bo namenjen industrijskemu in grafičnemu oblikovanju ter uporabnim umetnostim. Postavitev bo razdeljena v tri tematske sklope: razvoj modernizma (1900-1950), povojni modernizem (1950-1980) in od postmodernizma do sedanjosti (od leta 1980 naprej). Mednarodno zasnovana postavitev bo vključevala steklo, keramiko, nakit, plakate, pohištvo in tekstilno oblikovanje.
Drugo nadstropje stare stavbe bo namenjeno občasnim razstavam z deli iz zbirk muzeja, v njem pa bodo urejene tudi sobe, posvečene posameznim umetnikom, denimo Willemu de Kooningu, Marlene Dumas, Barnettu Newmanu in nekaterim drugim.
Nevtralno ozadje za umetnost
Pri oblikovanju prizidka so po besedah Mels Crouwel izhajali iz ideje nekdanjega direktorja Willema Sandberga, ki je dal odstraniti vso dekoracijo in stene prebarvati belo, s čimer je nastalo nevtralno ozadje za umetnost. Želeli so ohraniti arhitekturo 19. stoletja ter ji dodati tehnologijo 21. stoletja.
Gladek bel volumen prizidka pravokotne oblike se proti tlom oži, podpirajo ga beli stebri. Prebivalci Amsterdama so mu že nadeli vzdevek "kopalna kad". Pritličje obdajajo prosojne steklene stene. V prizidku so glavni vhod, veža, knjigarna in restavracija. Streha ustvarja 2000 kvadratnih metrov pokritega prostora na trgu.
Ena najvidnejših značilnosti novogradnje so gladke bele površine. Te so iz umetne mase, ki se sicer uporablja za izdelavo čolnov in jaht ali športne opreme, piše na spletni strani muzeja.