Na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) niso uvedli ločenega postopka, saj so v predhodnem preizkusu ugotovili, da zadevo že obravnava Urad za nadzor proračuna, ki je primarno pristojen inšpekcijski organ za nadzor zakonitosti izplačil iz proračuna. Navedbe iz prijave pa ne dajejo podlage za utemeljen sum kršitve iz lastnih pristojnosti, so še dodali na KPK-ju.

Kot so na ministrstvu že večkrat pojasnili, "pravna podlaga za izplačilo obstaja. Zakonitost izplačil in porabo sredstev iz proračuna v skladu s svojimi pristojnostmi preverja Urad za nadzor proračuna." Na ministrstvu so ob tem prepričani, da so bili vsi postopki v povezavi z izplačilom nagrade "izpeljani zakonito in transparentno".

Sorodna novica Izplačilo denarnega dela Prešernove nagrade pod drobnogledom KPK-ja in računskega sodišča

Sum storitve kaznivega dejanja izplačila brez pravne podlage
A ker je komisija ugotovila, da iz zadeve izhajajo tudi razlogi za sum storitve kaznivega dejanja izplačila brez pravne podlage – in s tem oškodovanje proračuna ministrstva za kulturo, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti –, je primer v preučitev oziroma nadaljnjo obravnavo odstopila policiji.

Spomnimo, KPK je uvedel predhodni preizkus primera Makarovič julija letos, potem ko je komisija državnega zbora za nadzor javnih financ predlagala, da tako KPK kot Računsko sodišče preučita izplačilo denarnega dela Prešernove nagrade Svetlani Makarovič, ki ga je prejela junija letos. Ministrstvo za kulturo ji je namreč iz proračuna nakazalo denarni del Prešernove nagrade v znesku 8346 evrov.

Poslanska skupina NSi-ja zaradi tega zahtevala sklic nujne seje parlamentarne komisije za nadzor javnih financ. Na seji so nato med drugim sprejeli sklep, da izplačilo denarnega dela Prešernove nagrade preverita Računsko sodišče in KPK.

Rupnik ostaja Prešernov nagrajenec
Svetlana Makarovič (1939), ki je bila prejemnica Prešernove nagrade za leto 2000, jo je takrat v celoti zavrnila. Pred podelitvijo letošnjih nagrad je umetnica izrazila pričakovanje, da ji bodo vrnili nagrado za življenjsko delo. Željo je izrazila potem, ko so se v javnosti razširile govorice o domnevnih zlorabah patra Marka Rupnika in vprašanju upravičenosti njegove Prešernove nagrade za življenjsko delo, zaradi česar je Prešernovo nagrado takrat tudi zavrnila.

Konec junija letos pa je Upravni odbor Prešernovega sklada odločil, da patru Marku Rupniku, čigar delo so zasenčile domnevne zlorabe redovnic, ne bo odvzel nagrade.