V sindikatu Glosa ministru za kulturo Tonetu Peršaku očitajo, da je pozabil na socialno partnerstvo, v Svizu so kritični do kratkega roka za razpravo. Da je rok prekratek, meni tudi Nacionalni svet za kulturo.

Kot je povedal Mitja Šuštar iz sindikata Glosa, sicer nekatere rešitve, denimo na področju samozaposlenih, v predlogu novele niso slabe, spet druge pa znajo biti zelo problematične, še zlati kar zadeva fleksibilizacijo zaposlitev. Vsebinske pripombe na predlog novele še pripravljajo in jih bodo podali do 9. februarja, ko se izteče javna razprava. Ta sicer poteka od 22. januarja.

Jih je pa ob objavi predloga novele zakona, kot je povedal Šuštar, "pogrelo predvsem to, da ni več socialnega dialoga, da ni več socialnega partnerstva" in da ni bilo predhodnega usklajevanja z njimi. Kot je še povedal, so v času prejšnjih ministrov veljale dogovorjene poti, še zlasti v času ministra Uroša Grilca, ko so se velikokrat sešli in tudi podali konstruktivne pripombe.

"Vse se je dalo že v fazi priprav, zaznavanja težav, priprave osnutka predloga, zdaj pa smo bili prezrti," je poudaril. "Ne maramo postavljanja pred dejstvo, ultimatov, ekstremno krakih rokov ter uničenja socialnega dialoga in socialnega partnerstva!"

V Svizu opozarjajo na morebitne težave z zaposlitvami za določen čas
Tudi v sindikatu Sviz predlog novele zakona še pregledujejo. Kot je povedal glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj, je treba natančno raziskati tudi vprašanji javne službe in imenovanja komisij. Tisto, "ob čemer so dvignili obrvi", pa se po njegovih besedah veže na zaposlitve za določen čas, ki bi jih morali uvesti tako v umetniških ustanovah kot tudi v strokovnih institucijah na področju kulture, in sicer tako, da bi moralo biti število zaposlenih za nedoločen čas vedno nekoliko nižje, kot je število ljudi, ki je po strokovni oceni potrebno za izvajanje programa javne službe.

V tej "izrazito odprti formulaciji" prepoznavajo možnost, da bi se z zaposlitvami za določen čas dogajalo vse mogoče, je poudaril. V sindikatu opozarjajo tudi na to, da umetniške ustanove, kot je denimo Slovenska filharmonija, ne morejo biti odvisne od vsakokratnega direktorja, da bi del orkestra pripeljal s seboj po svoji lastni izbiri.

Glede zaposlitev za določen čas, ki so vezane na direktorske mandate, so zato, kot je poudaril, skrajno skeptični in previdni, v strokovnem delu, denimo pri galerijah in muzejih, pa "tega sploh ne razumejo".

Protestirajo pa tudi proti zelo kratkemu času, ki je na voljo za javno razpravo. Kot je še povedal, bodo svoje pripombe posredovali ministrstvu in verjetno tudi zahtevali podaljšanje razprave, "da bi ohranili neko raven resnosti tega, kar je na mizi".

NSK: Prekratek rok za strokovno razpravo
Novele zakona pa se je na petkovi seji dotaknil tudi Nacionalni svet za kulturo (NSK). "Večinsko mnenje članov našega sveta je bilo, da se dokument umakne iz javne razprave in da se dopolnitve zakona sprejemajo po volitvah. Trenutno preprosto ni dovolj časa, da bi lahko o njem v javnosti strokovno razpravljali in v sklopu NSK-ja," je na seji povedala predsednica sveta Uršula Cetinski.

Dodaja še, da se namerava NSK v kratkem sestati na zaprti seji, na katero bodo povabili tudi ministra Peršaka, na njej pa bodo obravnavali dopolnitve krovnega zakona v kulturi in kulturno politiko na področju nevladnega sektorja. Poleg tega bodo ministra prosili, da jih seznani z revidiranim besedilom Nacionalnega programa za kulturo 2018-2025 in akcijskim načrtom, ki ju je ministrstvo posredovalo v državni zbor, s katerim pa NSK ni bil seznanjen.