Michael Daley, direktor organizacije ArtWatch UK, ki se zavzema za ohranjanje in restavracijo umetnin, je za The Independent spregovoril o svoji "osuplosti" nad odkritjem, da je bil desni Jezusov rokav na freski tako temeljito "popravljen", da je zdaj videti, kot da je Jezusova roka zavita v mufu podobno draperijo, ki v celoti leži na mizi. Obe kopiji, ki sta nastali le malo po izvirniku in pod čopiči da Vincijevih vajencev, namreč dokazujeta, da je bil rokav prvotno naslikan tako, da je njegov spodnji del skrit pod mizo.

Ena izmed kopij - v 20. letih 16. stoletja jo je naslikal mojstrov vajenec Giampietrino - je danes last Kraljeve akademije umetnosti v Londonu. Primerjava restavrirane izvirne freske, ki je seveda v Milanu, z "angleško" kopijo, daje slutiti, da je na trenutno vsem znani podobi zadnje večerje "Leonardova končna kompozicija narobe predstavljena".

Koliko je na Zadnji večerji sploh še Leonarda?
Vsaka podrobnost je dragocena zato, ker je Zadnja večerja, ki je naslikana na steno refektorija samostana Santa Maria delle Grazie, ena najslavnejših slik v zgodovini umetnosti, pa tudi, ker je že tako ali tako na njej ohranjenih le še malo potez mojstra. Leonardo je namreč eksperimentiral s tehniko slikanja al fresco, ki jo je močno načel zob časa, zgodovina pa priča tudi, da so si Napoleonovi vojaki krajšali čas z metanjem kamnov in konjskih fig v poslikano steno. Leta 1943 je bila zaradi zavezniškega bombnega napada freska nekaj časa izpostavljena vremenskim vplivom. Restavracija, ki je trajala od leta 1978 pa vse do 1999, je strokovno javnost razdelila še pred tem najnovejšim odkritjem.

Daley je šokiran predvsem zaradi tega, da restavratorji pri svojem delu očitno niso upoštevali Giampietrinove Zadnje večerje. "Zakaj niso upoštevali njegovega "navodila", da je rokav pod mizo in ne na njej?"

Italijani se ne obremenjujejo preveč
Pietro Marani, strokovnjak za Leonardov opus, ki je bil tudi na čelu obnavljalnih del, je ob tovrstnih kritikah le odmahnil z roko: "Majhen košček draperije. O, moj Bog." Sam sicer opozarja, da je bil morda Giampietrino tisti, ki je "narobe razumel" lego rokava, in da se različne kopije med seboj ne "strinjajo" glede več podrobnosti, denimo glede barv predmetov na mizi.

Charles Hope, prav tako eden izmed vodilnih strokovnjakov za da Vincija, pravi, da je celotna polemika "nesmiselna", saj ni od izvirnika ostalo skoraj nič več. "Samo s pomočjo Giampietrina in drugih kopij sploh lahko razberemo, kako je bilo vse skupaj nekoč videti."

Daley kljub vsemu zavrača Maranijevo obrambo: priznava sicer, da se različne kopije med seboj v podrobnostih razlikujejo, a ker dve najpomembnejši kopiji rokav kažeta enako, to gotovo nekaj pomeni. K njima bi lahko prišteli tudi najzgodnejšo kopijo, ki je nastala okrog leta 1500.