Informacijo o vrnitvi križevniške cerkve je potrdil prior križniškega redu Janko Štampar. Direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek pa je že napovedal, da bodo sprožili upravni spor. Na ministrstvu za kulturo so na vprašanje, zakaj so se odločili za vrnitev cerkve križnikom v last in posest, odgovorili, da povratnic, da so stranke v postopku prevzele pošto, še niso prejeli. Zato tudi vsebine odločbe še ne morejo komentirati, poroča STA.

Prior Štampar je dejal, da bo upravni spor, če ga bo Festival Ljubljana sprožil, brezpredmeten. Kot lahko na hitro razbere iz odločbe, so tokrat na ministrstvu za kulturo zelo dobro proučili vse pritožbe Festivala Ljubljana in Mestne občine Ljubljana (Mol), ki je lastnica cerkve, iz prejšnjih let. Zato bo po njegovem prepričanju morebitna pritožba na sodišču zavrnjena.

Odvetnik križniškega reda v Sloveniji Anton Pregelj je potrdil odločitev ministrstva za kulturo o vrnitvi cerkve Device Marije pomočnice pravnemu nasledniku komende nemškega viteškega reda. Vendar se Pregelj zaveda, da je pot do vrnitve še dolga in da ima Festival Ljubljana kot njen uporabnik možnost pritožbe na upravno sodišče.

Prekrižani poletni načrti Festivala Ljubljana?
V imenu Festivala Ljubljana je Brlek za STA že napovedal, da bodo sprožili upravni spor. Kot je povedal, imajo v cerkvi že načrtovanih veliko koncertov na letošnjem poletnem festivalu. Pa tudi sicer so v samem postopku vsa leta utemeljevali, da imajo v poletnem času, ko temperature to omogočajo, v cerkvi veliko prireditev. Njihov drugi argument je, da bi lahko bilo "neko tretje lastništvo" v kompleksu Križank izjemno moteče pri pridobivanju soglasij za izvedbo celotnih sezon v poletnem gledališču Križanke, ki je v lasti Mola.

Kot je še povedal Brlek, ga čudi, da se ministrstvo ni ozrlo naokoli, kako podobne težave rešujejo drugje po Evropi, denimo v Italiji, kjer se veliko cerkva uporablja za kulturne prireditve. Izgovor, da je religiozni objekt za vsako ceno treba nameniti samo verskim obredom, po njegovem prepričanju ne drži. "Gre za politično odločitev in zelo me čudi, da je zdajšnja vlada takšno odločitev sprejela," je povedal in dodal, da je ministrstvo odločitev sprejemalo zelo dolgo.

Brlek se je, kot je povedal, želel na ministrstvu sam večkrat pogovoriti glede križevniške cerkve, vendar še v času predhodnice ministra Toneta Peršaka, ministrice Julijane Bizjak Mlakar. Na ministrstvu na pogovor niso pristali, kar se mu zdi nesmiselno, saj bi se ministrstvo moralo pogovarjati in pridobiti argumente. Poleg tega se je ob začetku njenega mandata pogovarjal z aktualno državno sekretarko Damjano Pečnik, ki je izrazila razumevanje in podporo pri njihovih prizadevanjih.

Kako je torej minilo kar četrt stoletja denacionalizacijskega postopka
Križniški red je denacionalizacijski zahtevek za vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi vložil leta 1992. Leta 1995 je ministrstvo za kulturo izdalo odločbo o vrnitvi cerkve v naravi in zavrnilo zahtevo za vrnitev v naravi preostalega kompleksa Križank. Leta 1998 pa je vrhovno sodišče v upravnem sporu razveljavilo odločbo, s katero je ministrstvo cerkev vrnilo v naravi, za druge nepremičnine pa križnikom prisodilo odškodnino.

Kot je za Radio Slovenija poročal Marjan Vešligaj, je ministrstvo leta 2006 izdalo odločbo o vrnitvi cerkve križniškemu redu, a je upravno sodišče potem ugodilo pritožbi Festivala Ljubljana. Vlada je pozneje sprejela sklep o plačilu odškodnine v višini 340.000 evrov, kar je križniški red izpodbil s pritožbo.

Nazadnje je leta 2014 ministrstvo križniškemu redu za cerkev določilo odškodnino v obliki obveznic, zavrnilo pa zahtevo za njeno vračilo v naravi. Po tej odločitvi so križniki sprožili upravni spor, upravno sodišče je tožbi križniškega reda ugodilo in zadevo vrnilo ministrstvu v vnovično odločanje. Po poročanju Vešligaja so pred leti potekali tudi pogovori o možnem najemu cerkve za kulturne prireditve. Za križniško versko skupnost je to še vedno odprta možnost, ne pa tudi za Festival Ljubljana, saj v tem stališču vidijo dokaz, da red cerkve pravzaprav ne potrebuje.

Sicer imajo križniki velike načrte s cerkvijo, ki je bila leta 1949 podržavljena skupaj z drugimi objekti, je še povedal prior Štampar. Križniški red je sestavni del Rimskokatoliške cerkve in pravni naslednik komende nemškega viteškega reda, ki mu je bila cerkev Device Marije pomočnice v Križankah matična cerkev. Po Evropi ne poznajo Velike Nedelje ali Ormoža, vsi pa poznajo Križanke, je še poudaril prior.