Deset kuharskih mojstrov je pripravilo deset jedi iz prašičjega mesa, od začinjene dušene prašičje glave do ocvrtega prašičjega repka. Gostje so hrano odnesli v kot sobe, kjer jih je zvočni tehnik posnel, medtem ko so v dva mikrofona na njegovo prošnjo "žvečili kar najglasneje mogoče". Kot pravi Herbert, je želel ujeti zvočni zapis vsakega ugriza.

"Dejanje spoštovanja in radovednosti" jezi Peto
Projekt je (precej pričakovano) razjezil aktiviste za pravice živali, skupino Peta, a 39-letni Herbert pravi, da brez pravega razloga: "Moj namen je bil prisluhniti življenju pujsa na kmetiji. To je dejanje spoštovanja in radovednosti. Tam nisem bil zato, da bi spremenil njegov konec." Je pa zamudil enega ključnih (če ne najpomembnejšega) dogodka v življenju prašiča, saj mu klavec ni dovolil prisostvovati pri njegovem koncu. Herbert je bil razočaran: "Nekaj je narobe s sistemom pridelave hrane v tej državi, če nimaš niti pravice, da bi si ogledal, kako ubijejo tvojo hrano."

Zato se je Herbert odločil svoj komentar stanja v družbi ponuditi na svoj način. Na pesmi z albuma, naslovljeni August, poustvari gostijo, omenjeno v uvodu: preskakuje med zvoki prehranjevanja njegovih gostov in zvoki prehranjevanja prašiča. "To je moj poklon Orwellu - razlike pravzaprav ni," je dejal umetnik.

Vsakdanji zvoki kot glasba
Matthew Herbert (1972), znan tudi pod psevdonimi Herbert, Doctor Rockit, Radio Boy, Mr. Vertigo, Transformer in Wishmountain, je britanski elektronski glasbenik in pionir uporabe "resničnih" zvokov v sodobni elektronski glasbi. Svoj prvi poklicni javni nastop je imel leta 1995 kot Wishmountain, za glasbilo je uporabil vrečko čipsa. Leta 1998 je izdal Around the House, album, na katerem je mešal plesne bite z zvoki, ki jih izvabljajo vsakdanji kuhinjski pripomočki, v kombinaciji z džezovskim petjem Dani Siciliano.

Ustvaril je več remiksov za priznane izvajalce, kot so Moloko, Ennio Morricone, Quincy Jones, Björk, R.E.M., Perry Farrell, Serge Gainsbourg, Yoko Ono, John Cale, The Avalanches in Cornelius. Leta 2001 je izdal album Bodily Functions, na katerem je predstavil zvoke, ki jih je proizvedel z uporabo človeških las in kože, pa tudi notranjih organov. Plat du Jour pa je bila plošča, posneta izključno s pomočjo predmetov in situacij v prehranjevalni verigi ... Vmes se je ukvarjal tudi z ustvarjanjem bolj "ortodoksne" plesne glasbe, najuspešnejši je njegov album Scale (2006).

Album One Pig, ki pri založbi Accidental Records izide 10. oktobra, je zadnji del trilogije, ki jo sestavljata še One One in One Club: prvega je napisal in izvedel Herbert popolnoma sam, drugi pa je sestavljen izključno iz zvokov, posnetih v nočnem klubu Robert Johnson v Offenbachu v Nemčiji v eni noči.