Prvotni ustanovitelji Ksevta, Miha Turšič, Dragan Živadinov in Dunja Zupančič, od leta 2006 omogočajo javni program kulturalizacije vesolja. Trenutno v Vitanju, kjer so imeli osrednji kulturni prostor - tega so sicer po vstopu države v ustanoviteljstvo poimenovali Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga, Noordung center -, še vedno omogočajo ogled razstav o Hermanu Potočniku Noordungu in Antonu Mavretiču. Letos so omogočili tudi predstavitev Potočnika, Mavretiča, Sunite L. Williams in Marije Strojnik v sklopu razstave Znanost brez meja v Tehniškem muzeju v Bistri.

Ker je bil Ksevt iz Vitanja, kot trdi Turšič, izgnan, ima trenutno, ker ne obstaja kot uradna institucija, neuradni sedež v prostoru Osmo/za na Bavarskem dvoru v Ljubljani. Tam ima sedež delovanja za vse, kar počnejo v Sloveniji, večino dejavnosti pa izvajajo v tujini, in sicer na Nizozemskem, kjer so po Turšičevih navedbah našli več razumevanja zanje.

Letos tako na Nizozemskem izvajajo delavnice Out of the Cradle, z umetniškimi akademijami in Evropsko vesoljsko agencijo pilotsko izvajajo program ustvarjalnega in kritičnega opazovanja Zemlje, razvijajo ekološke tehnologije za vesolje in nadaljujejo razvoj umetniških tehnologij za vesoljske projekte.

Še vedno nerazrešen spor z ekipo v Vitanju
"V nasprotju z nazadnjaško politiko izrivanja in onesposabljanja Ksevt nadaljuje razvoj povezovanja med umetnostjo, humanistiko in znanostjo. V sodelovanju z evropskimi in ruskimi vesoljskimi in znanstvenimi inštitucijami razvijamo projekte, ki presegajo zgolj omejene zmogljivosti posameznih domen znanja. Izzivi 21. stoletja niso zgolj tehnološki, so predvsem človeški in ekološki," je povedal Turšič.

Z zavodom v Vitanju so namreč v sporu, ker si "ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter občina Vitanje lastita našo intelektualno in predmetno lastnino, toda za to nista sposobna predstaviti pravne podlage". To po Turšičevem mnenju dokazuje, da je bil Ksevt v zadnjih letih "plen politično-gospodarskega pohlepa".

Priprta vrata za sodelovanje
V Vitanju so po njegovih besedah začeli delati nekaj svojega, pri tem so jim ponujali roko in sodelovanje. Tudi ob ustanovitvi državnega javnega zavoda so predlagali skupne dejavnosti in program, vendar so ga zavračali. "Če bi bil novi direktor pripravljen za sodelovanje, smo za sodelovanje pripravljeni tudi mi. Imamo več kot dovolj znanja, povezav in vsega potrebnega," pravi Turšič, a kot pogoj dodaja, da jim priznajo intelektualno lastnino.

"Mi smo stvari pustili tam in jih pozvali, naj to pravno uredijo, saj gre za javni zavod, ki nima pravne podlage za uporabo tega, kar upravlja javno službo," je še dodal Turšič.