Na odrih kulturnih domov, gledališč in glasbenih ustanov so v prejšnjem letu izvedli 24.154 prireditev. Približno polovica oziroma 49 odstotkov jih je nastala v lastni produkciji in koprodukciji. Največ teh prireditev je bilo izvedenih v kulturnih domovih in centrih za kulturo, kar 76 odstotkov, v gledališčih in obeh operah skupno 21 odstotkov, v glasbenih ustanovah pa trije odstotki.

Kulturni domovi, gledališča in glasbene ustanove so pripravili 152 festivalov. Več kot polovica, 78, je bilo glasbenih in plesnih, sledili so gledališki, ki jih je bilo 30 in filmski, teh je bilo 15.

Prireditve v kulturnih domovih, gledališčih, operah in glasbenih ustanovah so lani pritegnile skupno 3,9 milijona obiskovalcev.

Glasbene in plesne prireditve si je po podatkih Sursa ogledalo največ obiskovalcev – približno 36 odstotkov vseh, čeprav so tovrstne prireditve pomenile le nekaj več kot 22 odstotkov vseh prireditev. Na drugem mestu po obiskanosti so s 24 odstotki gledališke predstave, teh je bilo med prireditvami največ, 29 odstotkov. Na tretjem mestu so likovne in muzejske razstave z 20 odstotki obiskovalcev, ki pa so predstavljale le štiri odstotke vseh prireditev.

Muzeji, galerije in ustanove z muzejskimi zbirkami so lani v svojih prostorih pripravili 836 občasnih in 388 stalnih razstav ter na svojih spletnih portalih objavili 74 e-razstav. Ponudili so tudi delavnice, vodene oglede, interaktivne dogodke, predavanja, pogovore in drugo; v prejšnjem letu je bilo 34.950 takih dogodkov v prostorih ustanov in še 285 izobraževalnih e-dogodkov.

Muzeji in galerije ter manjše muzejske zbirke so lani našteli približno 2,8 milijona obiskovalcev. Med obiskovalci razstav je bila večina, 80,9 odstotka, domačih. Posamezno razstavo si je v povprečju ogledalo 2254 ljudi.

Povprečna cena vstopnice za posamezno kulturno prireditev v 2023 je bila v kulturnih domovih 12,20 evra, v gledališčih in operah 11,30 evra, v glasbenih ustanovah 20,40 evra ter v muzejih in galerijah 5,30 evra.

Lani je 1398 slovenskih založnikov, med njimi 318 samozaložnikov, izdalo 5652 naslovov tiskanih knjig in brošur. 66,4 odstotka je bilo izvirnih del, ostalo prevodi, 82,4 odstotka je bilo prvih izdaj, ostalo ponatisi.

V knjižnicah smo si izposodili skoraj 20 milijonov enot
Mrežo splošnih knjižnic je lani sestavljalo 277 krajevnih knjižnic in 13 bibliobusov. Vanje je bilo vpisanih okoli 436.300 članov, izposodili so si 19,6 milijona enot knjižničnega gradiva. V knjižnicah so imeli 8,4 milijona obiskov, kar pomeni, da je lani knjižnico vsak član povprečno obiskal več kot 19-krat. V povprečju so v knjižnicah našteli približno 23.000 obiskovalcev dnevno.

Slovenska filmska produkcija je v letu 2023 ustvarila 20 celovečernih filmov, od tega 15 igranih in pet dokumentarnih. Kinematografi so ponudili 421 filmov, med njimi je bilo 52 slovenskih. Filme si je ogledalo približno 1,9 milijona gledalcev, slovenske skoraj 201.000.

Kultura je v BDP predlani prispevala več kot milijardo evrov
Surs je poleg tega objavil tudi ekonomski vidik kulture za leto 2022. Celotna kultura je pred dvema letoma k bruto dodani vrednosti prispevala 2,9 odstotka. Bruto domači proizvod, ki ga lahko pripišemo celotni kulturi, je nominalno znašal 1,6 milijarde evrov, izraženo v deležu, pa je bil 2,8-odstoten.

Temeljna kultura – kulturna in naravna dediščina, uprizoritvena umetnost, vizualna umetnost, knjiga in periodika ter avdiovizualna umetnost – je leta 2022 k bruto dodani vrednosti prispevala 1,6 odstotka. Ta prispevek k BDP je znašal 927,3 milijona evrov.

V celotni kulturi je bilo v 2022 zaposlenih 42.427 oseb oz. 3,9 odstotka vseh, od tega v temeljni kulturi 24.242 oz. 2,2 odstotka celotne zaposlenosti v državi.