Če v poletnih mesecih marsikje zapro vrata ali vsaj delujejo s počasnejšo paro, za kulturno dogajanje v Sloveniji tega ne moremo trditi. Čas dopustov je tudi čas festivalov, ki jih pri nas ne zmanjka, na TV Slovenija pa čas Poletne scene, ki številne dogodke gledalcem prinaša prva, z neposrednimi vklopi v živo pa gledalcem pred malimi zasloni čim pristneje in čim bolj neposredno slika kulturno dogajanje tako v Sloveniji kot na tujem.
Na Poletno sceno lahko prav vsak večer priklopite ob 22.50, ko je dogajanje v polnem teku, koncerti so ravno na vrhuncu, gledališke in operne predstave pa se počasi iztekajo. Tam so naše kamere in novinarji, ki dogajanje prinašajo v živo. Poletna scena se predstavlja s svežo podobo, ki jo je zasnoval Klemen Dvornik. Iz studia 5 Televizije Slovenija se vsak večer javljajo televizijski voditelji Mojca Mavec, Bernarda Žarn, Neža Rupnik, Seku M. Conde, Nataša Globočnik, Andrej Hofer in Tanja Postružnik. Zadnja dva sta tudi dnevna urednika, poleg njiju pa še Dijana Štraus, Maruša Prelesnik in Saša Šavel Burkart, s katero smo se pogovarjali o kulturnem dogajanju pri nas, kako se to razlikuje od tistega v tujini, in predvsem o dogodkih, ki jih to poletje ne gre zamuditi.

Festivalsko in kulturno dogajanje letos v okviru Poletne scene spremljate vsak dan v tednu. Imate kdaj težave z iskanjem dovolj zanimivih dogodkov za pokrivanje?
Nikoli se ne zgodi, da bi zmanjkalo zanimivih in pomembnih kulturnih dogodkov. Junij in julij sta meseca festivalov, dogaja se ogromno - od festivala Ljubljana do Lenta, letos je tu še EPK. Potem je tu kopica manjših lokalnih festivalov, trenutno poteka Rock Otočec.

Trenutno se zares ogromno dogaja, ampak tudi konec julija in avgusta ne bo manjkalo tem. Prihaja Grossmannov festival, letos gremo tudi onkraj meja Slovenije; na Puljski filmski festival, v Motovun, na Brione in sarajevski filmski festival. Avgusta bo morda manj večjih spektakularnih dogodkov, ampak tem ne zmanjka. Še vedno bo obilica dogodkov, mogoče bolj vezanih na obe prestolnici - torej Ljubljano in evropsko kulturno prestolnico. Če pa zmanjka dogodkov, teme poiščemo sami. To je tudi naš cilj, da gledalcem ne predstavljamo le festivalskega dogajanja, ampak tudi sami poiščemo teme. Tako se na primer Nataša Globočnik veliko ukvarja s kulturo bivanja, predstavlja zanimive arhitekturne projekte, trenutno vezane bolj na počitniški čas, mlade oblikovalce itd.
Težav z iskanjem zanimivih dogodkov ni. Pojavlja se druga težava, da bi namreč vse zaobjeli v teh 30 minut, saj se dejansko na tako majhnem območju zelo veliko dogaja. Slovenija je vsekakor kulturna dežela, dogodkov ne zmanjka.
Zelo dobro poznate kulturno dogajanje v Berlinu. Kako se to razlikuje od dogajanja v Sloveniji?
Posebnost velikih prestolnic, kot je Berlin, ki je zadnje desetletje kulturna prestolnica Evrope, je v tem, da je tam veliko izjemnih dogodkov vezanih na tamkajšnje svetovno znane muzejske, gledališke in druge kulturne institucije. Ponudba je raznolika in metropolitska. V kinodvoranah so na ogled filmi, ki k nam nikoli ne pridejo. Prirejajo velike, pomembne razstave svetovnega pomena. Ogromno je tudi zasebnih galerij, neinstitucionalnih prostorov, ki imajo svoj stalni program.
Festival klasične glasbe Classic Open Air na Gendarmenmarktu je na neki drugi ravni kot pri nas. Obiskovalci lahko prinesejo hrano, šampanjec in uživajo v glasbi. Tudi občinstvo je drugačno, bolj sproščeno. So pa tudi drugi festivali, kot je Fête de la Musique, ki je bil letos tudi pri nas, vendar je tam obsežnejši.
Pri nas imamo ogromno manjših festivalov, drugje jih imajo manj, so pa večje blagovne znamke nacionalnega pomena. V naši bližini, na primer: v Nemčiji festival v Bayreuthu, potem v Avstriji Salzburški festival, Štajerska jesen v Gradcu …
Je letos po zaslugi EPK-ja Slovenija bolj kulturno živahna?
Gotovo se pozna, da je Maribor letos tudi Evropska prestolnica kulture. To je mogoče opaziti skozi vse leto, ne samo zdaj v poletnih mesecih. Zdaj poteka še Lent, ki je morda bežno zakril dogajanje EPK-ja, ampak moram reči, da je na EPK-ju toliko dogodkov, da je bila čez vse leto opazna inflacija kulturnih dogodkov, kar je seveda zelo pozitivno. To je razvidno že v naših oddajah, saj med drugim dogodkom na EPK-ju posvečamo tudi tedensko oddajo o EPK-ju, pripravili smo posebno oddajo o razstavi v UGM-u. Nedokončane modernizacije, trenutno pa posebno oddajo pripravlja novinarka Maja Bahar, ki se bo osredotočila na zgodovino Maribora.
Gledate pri izboru dogodkov, ki jih pokrivate, na razmerje med "elitno" in popularno kulturo?
Ločevanje med elitno in popularno kulturo je diskurz, ki ga je večina elitnih medijev od Frankfurter Allgemeina do BBC-ja že zdavnaj presegla. Poznamo fenomene iz popularne kulture, ki so mogoče enako zahtevni kot tisti, ki jih definirajo kot elitno kulturo. Ne govorim o trivialni kulturi, ampak popularni kulturi, ki je močan del našega vsakdanjega življenja, naše kulture. Če drugo ne, moramo popularne družbene fenomene interpretirati tudi v sociološkem ali filozofskem kontekstu. To delitev moramo preseči v naših oddajah. V Poletni sceni prav to na neki lahkotnejši način počnemo. Fenomeni popularne glasbe, kot sta Madonna in Lady Gaga, so fenomeni, s katerimi se ukvarjajo tudi na področjih, kot so sodobna umetnost, kritična teorija, sociologija itd.
Bi si za oddajo morda želeli kakšen zgodnejši, posledično bolj gledan termin? Ali pa so gledalci kulturnih vsebin že navajeni na te pozne ure?
Večinoma gre Poletna scena v program ob 22.50, kar je za nas idealen termin, saj dogodki še potekajo in jih lahko spremljamo v živo, se od tam javljamo. Vklopov nikoli ne delamo zaradi vklopa samega. V ospredje postavljamo živ dogodek, samo dogajanje. Ta teden smo se na primer v živo javljali s premiere predstave ČlovekA z bombami v trenutku, ko je predstava še potekala, vklopili smo se v koncert Ramba Aamdeusa, ki se je ravno iztekal. Novinarke, ki se vklapljajo v živo, posnamejo predtem še material, ga pošljejo na televizijo, ki ga tukaj zmontiramo tik pred zdajci. Govorimo o stresnih minutah pred začetkom oddaje, kar pomeni, da predvajamo gledalcu zares sveže in aktualne zadeve, ki se še dogajajo. Če ura ne bi bila takšna, ne bi mogli biti tako živi in navzoči vsepovsod.

Bi lahko našteli nekaj kulturnih dogodkov po lastnem izboru, ki jih to poletje ne gre zamuditi?
Vsekakor priporočam koncert Michaela Nymana v Križankah prihodnji teden, Grossmanov filmski festival je vedno zanimiv, zadnji koncert skupine Laibach v okviru aktualne turneje na Ravnah na Koroškem. Sicer pa priporočam ogled razstave Michelangela Pistoletta v Gradcu, o kateri smo pred kratkim poročali v oddaji Osmi dan, in obisk izvrstnih razstav v MQ-ju na Dunaju, prav tako Documente v Kasslu in razstavo Marka Pogačnika v Moderni galeriji.
Kaj novega prinaša kulturnim oddajam na TV Slovenija jesen?
Jeseni nadaljujemo prenovljeno Kulturo po Odmevih, tokrat tudi v živo iz studia na virtualni scenografiji. Nadaljevali bomo sistem Poletne scene v skrajšani različici, javljali se bomo z različnih prizorišč.