V okviru tega bo se leto v najrazličnejših kulturnih institucijah vrsta dogodkov in projektov, katerih glavni namen bo spodbuditi zanimanje za kulturno dediščino, še posebej pri otrocih in mladih.

"Zavedamo se, da je zavedanje o kulturni dediščini skozi to globalizacijo sveta postalo manj zavezujoče in prepoznavno, hkrati pa je tudi gospodarska kriza pripomogla k temu, da ni več dovolj denarja za obnovo kulturne dediščine oz. da se vse prevečkrat na dediščino gleda kot na breme, in ne na razvojni potencial," ob tem pravi državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik.

Pobudo za evropsko leto kulturne dediščine je dala Nemčija, hitro pa so ji pritegnile tudi druge države članice. V Sloveniji se evropski dan kulturne dediščine prepleta tudi s Cankarjevim letom (op. drugo leto bo minilo 100 let od smrti Ivana Cankarja) in z dvema letoma kulturnega turizma, ki je trenutno v fokusu ministrstva za gospodarstvo.

Kot pravi državna sekretarka, se v Sloveniji že uspešno prizadevamo ozaveščati mlade o pomenu kulturne dediščine. "Slovenija je ena vzorčnih držav, v katerih potekajo dnevi kulturne dediščine že 26 let, in smo vedno dani kot dober primer prakse na srečanjih evropskih delovnih teles. Kolegice z zavoda za varovanje kulturne dediščine so bile novembra gostje v Nemčiji in so predstavile, kako smo teden kulturne dediščine nadgradili s tednom kulturne dediščine za mlade. Vsako leto imamo od 400 do 450 dogodkov, pozitivno razvejano mrežo koordinatorjev na terenu in zelo pozitiven odziv med otroki in srednješolci, česar smo zelo veseli."

Najprej moraš spoznati lastno identiteto, da lahko sprejemaš druge
Evropsko leto kulturne dediščine promovira poznavanje lastne kulturne dediščine, hkrati pa tudi medsebojno poznavanje različnih kultur. Zavedanje o kulturni identiteti je izjemno pomembno, tudi zato, da smo potem sposobni prepoznavati kulturno raznolikost drugih narodov in jo sprejemati. "V tem vidimo potencial leta evropske kulturne dediščine: da najprej spoznamo sebe. Kot radi pravimo, najprej moraš imeti sebe rad, potem imaš lahko še druge. V konceptu kulturne dediščine gre za enak princip: najprej moraš poznati svojo kulturno dediščino, se zavedati svoje kulturne identitete, da lahko sprejemaš tudi druge, da lahko sprejemaš kulturno raznolikost. Evropa sama po sebi ponuja. V zavedanju kulturne identitete je Slovenija v primerjavi s sosedami šibkejša, premalo imamo te samozavesti in prepoznavanja lastne kulturne identitete," ugotavlja državna sekretarka.

Med uspešnimi projekti na področju kulturne dediščine je izpostavila tudi projekt Kulturni bazar, v katerega se poleg ministrstva za kulturo in šolstvo vključujejo tudi druga ministrstva, ki prav tako prepoznala kulturo kot način povezovanja, izobraževanje in tudi apliciranja drugih vsebin.

Čeprav je Bruselj prepoznal pomen evropskega leta kulturne dediščine, pa žal finančne popotnice ni priložil. "Vse evropske države z Nemčijo na čelu, ki je bila pobudnica leta, so protestirale, češ da se ne moreš lotiti takega projekta brez finančnih sredstev. Prišlo je do tega, da se je za 8 milijonov evrov okrepil sklad za razpis ustvarjalna Evropa, kjer bodo evropske države lahko sodelovale s projekti, ki bodo naravnani na projekte evropske kulturne dediščine." Glede izvajanja projektov v Sloveniji so se pristojni odločili, da te dejavnosti prekrižajo z dejavnostmi, ki jih številne institucije že tako ali tako izvajajo.

Slovesnost ob odprtju evropskega leta kulturne dediščine bo ob 11.30 v Narodni galeriji, na kateri bosta sodelovala tudi ambasadorja leta kulturne dediščine, reper Trkaj in slovenski literarni zgodovinar in profesor Igor Saksida, ki sta v sodelovanju z Mladinsko knjigo izdala album in knjigo Kla kla klasika, v katerem združujeta slovensko klasično poezijo in hiphop."Zelo veseli smo, da imamo dva ambasadorja leta kulturne dediščine, to sta Trkaj in dr. Igor Saksida, ki bosta skozi svoj svež pristop poskušala približati najširši množici mladih pesmi na sodoben način." K sodelovanju so pritegnili tudi podjetje Costella, ki bo opremila serijo svojih steklenic s tremi podobami kulturne dediščine, 1 cent od prodaje teh steklenic pa bo šel za obnovo kulturne dediščine. "Odločili smo se, da izberemo pet elementov kulturne dediščine, z glasovanjem na spletnih omrežjih pa bodo potem izbrali projekt, za katerega obnovo bodo namenili zbrana sredstva."