Uradno odprtje bo ob 11.30 v Narodni galeriji, na kateri bosta sodelovala tudi ambasadorja leta kulturne dediščine, reper Trkaj in slovenski literarni zgodovinar in profesor Igor Saksida. V Narodni galeriji se bo potem dogajanje nadaljevalo ves dan.

Ponudba dogodkov ob Tem veselem dnevu kulture bo tradicionalno najbolj pestra v Ljubljani in Mariboru, živahno pa bo tudi drugod po Sloveniji. Pokrajinski arhiv Maribor denimo vabi na dan odprtih vrat in vodstvo po arhivu. Obiskovalce bodo popeljali v arhivsko čitalnico, predstavili eno izmed arhivskih skladišč, restavratorsko delavnico in še kaj.

Po besedah direktorja arhiva Ivana Frasa se v program Ta veselega dneva kulture vključijo vsako leto, saj hočejo tistim, ki nimajo možnosti, da bi arhiv obiskali na delovni dan, omogočiti, da ga obiščejo ob koncu tedna. Dodal je, da lani obisk še ni bil prav velik, da pa se sicer iz leta v leto povečuje.

Kot protiutež potrošniškemu prazničnemu duhu
Slovensko ljudsko gledališče Celje v akciji sodeluje že od samega začetka. Letos imajo na sporedu gostujočo predstavo Gledališča Virovitica 2:14 h Davida Paqueta, ki je namenjena občinstvu vseh generacij. Obisk kulturnih institucij je izredno pomemben, saj brez razvoja in skrbi za slovensko kulturo ter jezik v današnjem času ne bi praznovali tudi samostojnega obstoja in samoodločbe naroda, poudarjajo v SLG-ju Celje.

Na Ta veseli dan kulture pričakujejo predvsem gledalce, ki običajno ne hodijo v gledališče, in tiste, ki si tega ne morejo privoščiti. Kot so še zapisali, pa odprta vrata slovenske kulture na začetku decembra predstavljajo tudi protiutež potrošniškemu prazničnemu duhu. Zaradi dobrega odziva v preteklosti tudi letos pričakujejo velik obisk.

Vsak obisk muzeja je tudi priložnost za razmislek o nas samih
Pokrajinski muzej Koper vabi na predavanje o Mušji jami pri Škocjanu in na vodstvo po dopolnjeni stalni razstavi Srce Kopra. Opažajo, da so se kulturi posvečeni dnevi, kot sta 3. december ali 8. februar, usedli v javno podzavest prebivalk in prebivalcev, ki v čedalje večjem številu izkoriščajo te priložnosti za brezplačno uživanje v bogati kulturni dediščini. "Tako je tudi prav, kajti zavedanje o bogastvu kulture naših prednikov navdihuje duha in nas dela boljše ljudi, vsak obisk muzeja pa je vselej priložnost za razmišljanje tudi o nas samih in o tem, od kod prihajamo in kam gremo," so dodali.

Vključevanje zvestih uporabnikov
Pestro bo tudi v Posavskem muzeju Brežice, kjer se po besedah v. d. direktorice Alenka Černelič Krošelj zadnja leta še posebej trudijo, da njihov program niso samo 'odprta vrata z dogovorjenim brezplačnim vstopom', ampak da je ta dan tudi del vpogleda v njihovo delo malo drugače. Program so letos usmerili v povezovanje z njihovimi zvestimi uporabniki in tistimi, ki jih še želijo aktivno vključiti v svoje delo, z njim pa sledijo tudi začetku evropskega leta kulturne dediščine.

Tega bodo napovedali pred simbolom mesta - Vodovodnim stolpom, sledil bo voden sprehod po mestu. Nadaljevali bodo z javnim vodstvom po razstavi Posavski obrazi - kiparka Alenka Eržen Šuštaršič (1926-2005) in pogovorom z Janezom Ivšičem, ki je poleti našel rimski meč, ohranjen v lehnjaku v reki Krki, in ga predal muzeju. Program bo sklenila predstavitev njihovih delničarjev znanj z borze posavske kulturne dediščine.

Ko se združita dostopnost in želja po doživetju kulture
Ta veseli dan kulture poteka že 18. leto zapored, ministrstvo za kulturo pa želi skupaj s sodelujočimi ustanovami, teh je letos 140, kulturne vsebine približati tistim, ki v kulturne institucije zaidejo redkeje. Število obiskovalcev se je v preteklih letih gibalo okrog 30.000. Na ministrstvu letos upajo na podoben obisk. Prvič je bilo 3. decembra, na Prešernov rojstni dan, praznično leta 2000, z leti pa se je pobuda preoblikovala v Ta veseli dan kulture in prerasla v množičen kulturni dogodek. Na ta dan se združujeta dostopnost in želja ljudi po doživetju kulture.