Posebej slovesno je bilo ob kulturnem prazniku v vaseh pod Stolom in ob rojstni hiši pesnika Franceta Prešerna v Vrbi, kjer se je odvila osrednja slovesnost tega kulturi posvečenega dneva.

Kljub nizkim temperaturam so se tudi letos številni pohodniki podali po poti kulturne dediščine, ki povezuje rojstne hiše Prešerna v Vrbi, Matije Čopa v Žirovnici, Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah in Janeza Jalna na Rodinah ter čebelnjak Antona Janše na Breznici.

Vendar tu so delovale tudi pomembne ženske
Pohod poteka pod sloganom Bog živi vas Slovenke, saj želijo z njim opozoriti tudi na spregledane, a pomembne ustvarjalke. Po besedah direktorja Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica Matjaža Komana pot kulturne dediščine Žirovnica povezuje pet velikih mož, vendar so tu živele in delovale tudi pomembne ženske. "Te so včasih prezrte, ampak smo v Žirovnici zelo ponosni nanje, saj so pomembno prispevale h kulturnemu življenju v Žirovnici in v Sloveniji na splošno," je poudaril.

Žirovniški župan Leopold Pogačar pa je dodal, da so letošnji moto praznovanja izbrali v spomin in poklon vsem tistim močnim in ustvarjalnim ženskam, ki so živele v senci velikih mož, a pomembno prispevale h kulturnemu vrenju v vaseh pod Stolom. Njim v čast so danes v Vrbi pripravili tudi priložnostno razstavo.

"Lahko si predstavljamo, kako zelo napreden je bil Prešeren v svojem razmišljanju"
"Slogan opozarja na pomen enakopravnosti in enakosti med spoloma in lahko si predstavljamo, kako zelo napreden je bil Prešeren v svojem razmišljanju," je dejala tudi slavnostna govornica, državnozborska poslanka Katarina Štravs. Poudarila je, da je bila Prešernova neizmerna širina nekaj velikega za tisti čas, in dodala, da so sporočila njegove poezija še kako aktualna tudi danes.

Prešeren je za nas tako pomemben, ker je bil prvi Slovenec, ki se je po kakovosti svojega pisanja lahko kosal z evropskimi sodobnimi književniki in je tako dvignil raven slovenskega knjižnega jezika. Poslanka Katarina Štravs je dodala, da kultura predstavlja identiteto in pomembne smernice v življenju Slovencev.

Ob tem je opozorila, da je treba za našo kulturno dediščino ustrezno skrbeti in jo negovati, zato je vesela uresničitve dolgoletne zamisli, da se območje Prešernove rojstne hiše preuredi v muzejski kompleks. Zadovoljna je, da je ministrstvo za kulturo prepoznalo, kako pomembno je, da na tem mestu nastane pravo kulturno središče, ki bo omogočilo vpogled v Prešernovo življenje in delo, hkrati pa bo služilo za predstavitev tradicionalne gorenjske domačije.

Prenova domačije: V teku je pridobivanje gradbene dokumentacije
Tudi župan je po vrsti proslav, na katerih so v preteklosti govorili o prihodnjem razvoju Vrbe kot zibelke slovenske kulture, danes z veseljem oznanil, da se stvari premikajo. "Že desetletje se pogovarjamo o tem, zdaj pa bo dejansko prišlo do realizacije," je dejal. Idejna zasnova je izdelana, v teku je pridobivanje gradbene dokumentacije.

Ob tem je župan pozval ministrstvo za kulturo, naj načrte, ki jih namerava izpeljati v naslednjih treh letih, predstavi krajanom, da bodo vedeli, kaj se bo v Vrbi uredilo in zgradilo. Pika na i pa bo še obvoznica, ki jo bo občina začela graditi v prihodnjem letu in ki bo promet umaknila od Prešernove rojstne hiše. "Tako bo ta prostor dejansko postal kakovosten epicenter slovenske kulture," je prepričan.

Tradicionalno branje Prešernove poezije
Opoldne je bil pred Prešernovim spomenikom v središču Ljubljane tradicionalni recital. Poklon pesniku, ki ga vsako leto pripravi Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS), ste lahko v neposrednem prenosu spremljali na programu Ars. Podobni prireditvi sta bili tudi v Novi Gorici in Mariboru ter na Ajdovskem gradcu v Bohinju.

Povsod se je recital začel z Zdravljico, v Ljubljani v interpretaciji Toneta Gogale. Zbrane na Prešernovem trgu sta nagovorila tudi predsednik ZDUS-a, igralec, slikar in kipar Boris Mihalj ter ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je poudarila, da sta kultura in umetnost temeljna gradnika družbenega razvoja in da je napočil čas, da kot družba ustrezno spremenimo odnos do njiju.

Jubilejni smenj v Kranju
Na današnji slovenski kulturni praznik v Kranju znova poteka Prešernov smenj, ki letos praznuje okrogli jubilej, saj mineva 20 let od prve izvedbe.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko bo položila venec pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani in nato v spremstvu kranjskega podžupana Janeza Černeta na pesnikov grob v Prešernovem gaju, predsednica republike Nataša Pirc Musar pa bo gostila kosilo v čast letošnjih prejemnikov Prešernovih nagrad. Pogovor z letošnjimi Prešernovimi nagrajenci bodo zvečer pripravili v kranjskem Prešernovem gledališču.

Asta Vrečko: Kultura je bistvena za dobro počutje posameznika in je tkivo skupnosti
"Umetniki in umetnice, delavci in delavke v kulturi danes skrbijo, da je kultura dostopna vsakomur, od blizu in vsak dan, saj je kultura temelj za razvoj družbe," je ob kulturnem prazniku v poslanici dejala ministrica Asta Vrečko.

Sorodna novica Prešernov smenj v Kranju: "Prav vključevanje je tisto, kar je nekoč poudarjal Prešeren"

"Kultura zagotavlja družbeno blaginjo, njen gospodarski prispevek je obsežen, njena izobraževalna vloga izjemnega pomena. Še več: kultura je bistvena za dobro počutje posameznika in je tkivo skupnosti. Kultura in umetnost v vseh svojih najrazličnejših pojavnih oblikah prepoznavata raznolikost. Zagotavljata svobodo izražanja. Omogočata živost jezika. Ohranjata in oživljata sporočilo iz preteklosti. Ustvarjata in oblikujeta vrednote za prihodnost," je ministrica še dejala v videoposlanici, ki je dostopna tudi na spletni strani ministrstva za kulturo.

Ob tem je izrazila željo, da bo kulturni praznik res praznik kulture za vse, za mlade in stare, marginalizirane, senzorno ali gibalno ovirane, razseljene. "Naj vsakdo občuti in ceni pozitivne učinke kulture in umetnosti v svojem življenju. Ob kulturnem prazniku, 8. februarju, vam želimo, da bi s kulturo in umetnostjo živeli vsak dan," je misli sklenila ministrica Vrečko.

"Po več kot desetletnem zanemarjanju je trenutno stanje alarmantno"
Še pred kulturnim praznikom je ministrica ocenila, da je na ta dan treba govoriti tudi o razmerah in delovnih pogojih na področju kulture. Po več kot desetletnem zanemarjanju je trenutno stanje v izjavi za medije označila za alarmantno in ponovila, da so si na ministrstvu že ob začetku mandata zadali, da se bodo s temi vprašanji resno spopadli. Nekatera so že začeli reševati, določena pa je po njenih besedah treba rešiti sistemsko.

Opozorila o slabih delovnih razmerah in vse večji prekarizaciji zaposlitev
Na težave zaposlenih v kulturi in samega sektorja so opozorili tudi predstavniki sindikatov Sviz, Glosa in Zasuk. Zaposleni v kulturi se po njihovih navedbah spopadajo tako z neurejeno kulturno politiko kot perečo kadrovsko in plačno problematiko, kamor spadajo manko standardov in normativov, slabe delovne razmere, vse večja prekarizacija zaposlitev, kadrovska in plačna podhranjenost v javnih zavodih na področju kulture ter neurejen položaj samozaposlenih v kulturi.

V položaj delavcev v kulturi sta Glosa in Zasuk usmerila tudi torkov kulturno-umetniški dogodek pred Prešernovim spomenikom, na katerem so razvili transparent Umetnost je delo in zbranim delili suhe fige.

Boris Mihalj vidi kot najbolj pereč problem, ki zadeva zaposlene v kulturi, neukvarjanje s tem. "To je tako, kot če bi se človek ne ukvarjal s svojim telesom in umom in bi ga prepustil hiranju. Kaj se zgodi? Propade." Kot je dodal, optimistično verjame, da ne bo tako, saj bi to pomenilo skrajni konec slovenske biti.

Golob: Kultura ni le steber naše identitete, je neskončno gibalo ustvarjanja
Premier Robert Golob je ob kulturnem prazniku zapisal, da nas ta dan opominja na pomen kulture v naši zgodovini in pri oblikovanju identitete. Po njegovih besedah je to tudi priložnost, da se spomnimo ustvarjalcev, ki so slovenski jezik, tradicijo, znanje in ustvarjalni potencial ponesli v svet in gradili svetovno prepoznavnost naše kulture.

"Kultura ni le steber naše identitete in državotvornosti, je neskončno gibalo ustvarjanja, odkrivanja, raziskovanja in beleženja vsega, kar izgrajuje nas in naš kolektivni prostor. Je ljubezen do slovenske besede tudi v časih, ko je bila zatirana, ozmerjana in preganjana. Naša odgovornost je, da kulturi namenjamo spoštovanje in pomen, ki si ga v družbi zasluži, in s ponosom podpiramo slovenske ustvarjalke in ustvarjalce. Bistvo kulture je v solidarnosti in delu za skupnost, ki je vključujoča in skrbi za blaginjo vseh," je zapisal v poslanici, ki so jo posredovali z urada vlade za komuniciranje.

Dodal je, da se je njegova ekipa zavezala, da bo vlagala v kulturo in gradila družbo, ki bo temeljila na spoštovanju in kulturnem dialogu. "Gradimo nove prostore za Arhiv RS, v pripravi je tudi potrebna dokumentacija za gradnjo novih nacionalnih stebrov kulture, ki si jih Slovenija nedvomno zasluži – SNG Drama Ljubljana in NUK 2," je ponazoril dosežke in načrte vlade.

Fajon: Kultura prispeva k socialni vključenosti in razvoju gospodarstva
Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je v videoposlanici ob slovenskem kulturnem prazniku dejala, da je kultura vrednota, ki krepi narodno identiteto in posameznikovega duha. S tem, ko zahteva spoštovanje, spodbuja enakost in odpira dialog ter zavrača nestrpnost in predsodke. Kultura, kot nadaljuje, prispeva k socialni vključenosti in razvoju gospodarstva, odgovornost države pa je, da ustrezno podpre delovanje kulturnih institucij in neodvisnih kulturnih ustvarjalk in ustvarjalcev.

Kulturna raznolikost je dobrina, ki jo moramo spoštovati in krepiti, je še povedala ministrica Fajon in dodala, da se tega dobro zavedajo Slovenci, ki živijo zunaj države, pa tudi na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, na katerem kulturo pojmujejo kot nepogrešljivi del diplomacije.

"Ne le s spodbujanjem rabe in učenja slovenščine in pri uveljavljanju njenega položaja kot enega od uradnih jezikov v EU-ju, temveč tudi ob številnih drugih mednarodnih dejavnostih, ob katerih odpiramo vrata slovenski kulturi in njenim snovalcem," je poudarila ministrica.

Spomnila je tudi, da bo Slovenija letos častna gostja na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu, kjer meni, da je treba izkoristiti bogato tradicijo nacionalnega knjižnega ustvarjanja za celovito promocijo slovenske ustvarjalnosti in drugih naših potencialov.

Pirc Musar: Kultura je orodje za lepši jutri
Na gradu Brdo je letošnje Prešernove nagrajence sprejela predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je ob tem poudarila, da so njihova dela tista, ki nas bogatijo, nam lepšajo dneve in nam hkrati ponujajo razmislek. Predsednica je priredila slovesno kosilo v čast Prešernovima nagrajencema in nagrajencem Prešernovega sklada.

Ob tem je poudarila, da so doprinesli kulturi tisto, kar mora ceniti vsak narod. "Ni naroda brez kulture in kultura je tista punčica našega očesa, ki jo je treba spoštovati, negovati, predvsem pa ceniti," je dejala predsednica in dodala. "Kultura je orodje za lepši jutri."

Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Jožef Muhovič pa je ob tej priložnosti med drugim povedal, da je umetnost zgostitev človekove potrebe, da intenzivno doživi svet v sebi in sebe v svetu.

Dopoldne je garda Slovenske vojske v imenu predsednice položila venec k spomeniku Franceta Prešerna na Prešernovem trgu v Ljubljani.

Letošnji lavreati
Na predvečer kulturnega praznika so na državni proslavi v Cankarjevem domu podelili največja državna priznanja za kulturo. Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta prejela multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardjančič. Nagrade Prešernovega skladove nagrade, ki jih podeljujejo za vrhunsko ustvarjalnost zadnjih treh let, so dobili pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, skladatelj Drago Ivanuša, pianist Alexander Gadjiev, akademski slikar Nikolaj Beer, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar in arhitekturni atelje Medprostor.

Po koncu uradnega dela proslave je na oder prišla še pesnica Svetlana Makarovič in prebrala pesem Zla runa iz knjige Saga o Hallgerd, ki se sklene z verzom "obžalovanje dejanja ne izbriše." Pesnica je želela, da se ji izroči nagrada, ki jo je zaradi sonagrajenca patra Rupnika leta 2000 zavrnila. Ob tem se je vnela polemika, na proslavi pa je umentičin nastop pozdravil bučen, stoječ aplavz.

Slovenskega kulturnega praznika se bodo z različnimi prireditvami spomnili tudi zamejski Slovenci v vseh štirih sosednjih državah, Avstriji, Hrvaški, Italiji in na Madžarskem, ter po svetu.

Prenos recitala na Arsu: