Prejšnjemu predsedniku Nacionalnega sveta za kulturo (NSK) Metodu Pevcu se razrešitev ministrice zdi pričakovana, po drugi strani pa je razočaran, ker se to ni zgodilo takrat, ko je NSK problematiziral njeno delo na področju kulture. "Očitno to lahko hkrati razumemo tudi kot dokaz, koliko vladi pomeni kultura," je poudaril.

Podobno razmišlja predsednik Društva slovenskih pisateljev (DSP) Ivo Svetina. Njihovi neuslišani pozivi in prošnje za pogovor s predsednikom vlade, na katerem bi pojasnili argumentirane kritike na račun ministričinega dela, po njegovem mnenju prav tako govorijo o "popolni ignoranci do kulture".

Društvo je že v petkovi izjavi za javnost zapisalo, da je zdajšnji razlog za razrešitev Bizjak Mlakarjeve absurden, ker gre za področje drugih ministrstev. Tudi če se razlog skriva v tem, da je idrijski rudnik del Unescove dediščine, je to za Svetino "za lase privlečeno".

So zmešali hruške in jabolka?
Tudi članu NSK-ja Urošu Lajovcu, ki se lanskemu pozivu NSK-ja po ministričini razrešitvi ni pridružil, se rudarstvo kot razlog za odhod Bizjak Mlakarjeve ne zdi utemeljen. Sprašuje se, pod katero ministrstvo resnično spada rudnik, ter predlaga, naj se na vladi najprej dogovorijo, "kaj so hruške in kaj jabolka".

Stroške "obesili" kulturi
Sam ima občutek, da se gospodarskemu ministrstvu ne splača imeti idrijskega rudnika, ker ne prinaša dohodkov, ministrstvu za kulturo pa so obesili nekaj, kar bo stalo. Kultura je "tako ali tako samo strošek", pripomni. "Je pa res, da je treba vsakič najti koga, ki bo grešni kozel," je še dodal Lajovic.

Damjanovič: Sčasoma bi se rezultati pokazali
Direktor Slovenske filharmonije Damjan Damjanovič se do "zakulisja" ministričinega odhoda ni opredelil, kot direktorju javnega zavoda pa mu ni po godu, da se ministri menjavajo, ne glede na področje. Po njegovih trditvah so se na ministrstvu za kulturo začele spremembe na bolje s komisijo, ki naj bi se lotila tudi krovnega zakona v kulturi.

"Nekoč bi le prišli do končnega izdelka," je prepričan Damjanovič, ki si želi sistem, v katerem bi lahko deloval optimalno, glede na to, da je težav vedno več, financ pa vedno manj, od države ni mogoče pričakovati, da bo "kar dajala denar".

In kakšna dediščina čaka naslednika Bizjak Mlakarjeve?
Vsi zgoraj omenjeni so prepričani, da bo moral prevzeti zahteven položaj z veliko dela in odgovornosti, po Pevčevih trditvah tudi s konflikti. Po Svetinovem mnenju bo stopil v prevelike čevlje, ne bo imel podpore in bo "nekdo, ki bo morda samo zaradi svojih takšnih ali drugačnih ambicij v svoj življenjepis lahko zapisal, da je bil maja 2016 tudi minister za kulturo".

Lajovic bi na to mesto postavil Mitjo Rotovnika, ta hip "edinega človeka, ki ima velike kompetence, široko obzorje in izrazite organizacijske sposobnosti". Damjanovič pa si želi le, da "pridemo do razumnosti, da bomo končno lahko delali naprej".

Stališče do odhoda Bizjak Mlakarjeve je v izjavi za javnost zavzelo tudi društvo Asociacija. Ponovilo je svoja pričakovanja od ministra za kulturo in ocenilo, da dosedanji rezultati kulturnega resorja ne kažejo potrebnih rezultatov. Zato premierja pozivajo, da se izbire in potrditve novega kandidata tokrat loti z vso odgovornostjo.

V Asociaciji pričakujejo, da bo iskanje novega kandidata tudi vsebinsko, da bo med drugim govor o uveljavitvi novega modela kulturne politike, spodbujanju razvoja nevladnih organizacij v kulturi s sistemsko ureditvijo njihovega financiranja ter o celovitih medresorskih ukrepih za izboljšanje socialnega, pravnega in ekonomskega položaja samozaposlenih v kulturi.