V sindikalni konfederaciji Glosa - ZASUK so ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, razposlali poslanico in v njej izpostavili protislovja in nepravičnosti, ki zaznamujejo delavce in delavke v kulturi, integracijo nekoč disidentske kulture iz osemdesetih v "uradno državno kulturo", s čimer imajo drugače od sodobnih kulturnikov "zagotovljene prestižne razstave in izdaje, retrospektive in monografije ter, seveda, dosmrtne rente iz državnega proračuna". Sprašujejo se, ali bi se z bojkotom proslave kulturnega praznika končno končala 80. leta, da bi lahko začela nastajati kultura prihodnosti.
Za tisti del slovenske javnosti, ki se dojema kot progresivno, je podoba NSK-jevega plakata za Dan mladosti nepogrešljiv del geneze "demokratične Slovenije", skupaj s številko 57 Nove Revije, kolumnami Mladine in protesti ob aferi JBTZ. Laibachi, IRWIN, Pankrti, ŠKUC, Mlakar, Žižek in drugi kulturno-akademski disidenti so totemi našega kolektivnega vrednostnega sistema in nam narekujejo, kaj je vloga kulture v družbi. Kultura se bori za svobodo izraza, proti enoumju in tiraniji!
Prekarnost v javnih kulturnih zavodih sprejeta kot normalna
Za umetnike in ustvarjalce v povezavi s kulturnimi dogmami obstaja še eno protislovje: večina ustanov, ki jih razumemo kot gonilo napredka v družbi, je v svojem načinu delovanja globoko konservativna in izkoriščevalska, je ocenil sindikat. Pri tem je spomnil na raziskavo Poligona, ki je leta 2022 pokazala, da so javni kulturni zavodi med najbolj izkoriščevalskimi ustanovami v državi, neplačevanje in socialni "dumping" z "outsourcingom" v njih pa sta sprejeta kot nekaj normalnega.
"Večina kulturnoustvarjalnih delavcev komaj preživi mesec, slovenski kulturni sistem pa mnoge umetnike sili v neplačano delo za reference. Tisoče ustvarjalcev je v nekaj letih izgubilo svoje delovne prostore in mnogi se odločajo za druge poklice. Na drugi strani pa stojijo direktorji in direktorice ter njihovi umetniški izbranci, ki si zabarikadirani v kulturne palače delijo vulgarno visoke zneske za svoje projekte," je zapisal sindikat.
Kultura v kapitalizmu zgolj gospodarska panoga
Po oceni sindikalne konfederacije Glosa - ZASUK se tako z vsakim letom bolj jasno kaže, da tudi na polju kulture zeva velik razredni prepad in posledično delitev na lastnike in delavce, kot je poznana v vseh drugih delih kapitalistične družbe. V primerjavi z drugimi panogami, v katerih so razmerja jasna, razliko vidijo v tem, da je razredni konflikt v kulturnoustvarjalnem sektorju zamegljen, ker so "kulturni direktorji vendarle kritično razmišljujoči ustvarjalci in intelektualci".
Kot ugotavlja sindikat, je bila kultura najprej uporabljena, da je pomagala vpeljati kapitalizem, danes pa je vpeta v vse vidike njegovega delovanja in širjenja. V kapitalizmu je gospodarska panoga, v kateri prevladuje mezdni odnos.
V poslanici se med drugim sprašujejo, kaj če bi delavci povabilo k slavljenju kulturnega praznika tokrat zavrnili in ali bi se v letu 2024 lahko končno sklenila 80. leta, da bi lahko začela nastajati kultura prihodnosti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje