Projekt, ki so ga začeli leta 2009, so zastavili po etapah, predvsem zato, da je sam trg obiskovalcem lahko ves čas dostopen. Znamenito stebrišče na Petrovem trgu je delo enega najpomembnejših italijanskih baročnih kiparjev Giana Lorenza Berninija.

Restavriranje so začeli po dveh letih pripravljalnih študij. Guy Devreux, ki v Vatikanu vodi restavratorsko delavnico za marmor in apnenec, pojasnjuje, da projekt restavracije zajema tudi čiščenje dveh fontan (Clementina in Gregoriana) ter egipčanskega obeliska na Trgu sv. Petra.

Bernini je v stebrišče vključil 284 stebrov, na vrhu pa ga krasi 140 kipov. V postopku restavriranja kolonado očistijo vseh delcev, ki bi se lahko odkrušili, ter mahov in lišajev. Pri čiščenju po besedah restavratorja Alessia Tagnanija uporabljajo skalpele, kladiva, pa tudi abrazivni pesek in blage kemikalije.

V prvotnem sijaju skoraj neprepoznavne umetnine
Stebrišče danes za neprecenljivo umetnino ne velja le zaradi svoje monumentalnosti, ampak tudi zato, ker je Berninijevo delo. Projekt restavriranja vodja projekta primerja z restavriranjem Sikstinske kapele v 80. in 90. letih preteklega stoletja. To je trajalo dve desetletji, na koncu pa bilo deležno silovitih kritik zaradi močnih barv, v katerih so poslikave zažarele, ko so jih očistili stoletnih saj in prahu.

Papeži pridejo in gredo, Bernini je ostal
Gradnjo stebrišča je v 17. stoletju Berniniju naročil papež Aleksander VII.; podjetni projekt je priskrbel službe obubožanim prebivalcem Rima, ki je v tistem obdobju šele začel okrevati od kuge, ki je zdesetkala prebivalstvo.

Pri tem velja omeniti, da je Berniniju v skoraj sedmih desetletjih, ko se je na sedežu Cerkve sv. Petra zamenjalo osem papežev, uspelo ostati osrednji papeški umetnik - kipar je torej na svojem času pustil večji pečat, kot ga je zgodovinsko viharno obdobje na njem.

Berninijeva prva samostojna dela so nastala med papeževanjem Pavla V. (1605-1621) in Gregorja XV. (1621-1623), v času, ko je bil Rim podoben velikanskemu gradbišču. Takratni osrednji projekt je bila Madernova prezidava cerkve sv. Petra, ki ji je več kot 50 let pozneje prav Bernini prispeval nekaj svojih najpomembnejših del, od oltarnega baldahina in Cathedre Petri do veličastne dvojne polkrožne kolonade, s katero je optično popravil preširoko pročelje cerkve.