Pesnik, prevajalec in narodni heroj Karel Destovnik, s partizanskim imenom Kajuh, se je rodil 13. decembra leta 1922 v Šoštanju. V rodnem kraju so se mu v preteklem mesecu poklonili s festivalom, ki ga je ob sklepu obiskala tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko. Vlada je na nacionalni ravni leto 2023 razglasila za Kajuhovo leto kot poklon pesnikovi ustvarjalnosti in njegovi vlogi v kolektivni zavesti Slovencev.

Poklon Kajuhu z enoletno zamudo
100. obletnici Kajuhovega rojstva je 13. decembra poklonila tudi Televizija Slovenija z igrano-dokumentarnim filmom Samo en cvet, ki ga podpisuje Zvezdan Martić. Pred premiero filma je spomnil, da prejšnji minister za kulturo Vasko Simoniti leta 2022 ni želel razglasiti za Kajuhovo leto, zdajšnja ministrica pa je po njegovih besedah to popravila.

V letu 2023 bo zaokroženih več prireditev in projektov, ki so se začeli že lani. Poleg festivala in dokumentarnega filma velja med večjimi prireditvami omeniti vsaj še razstavo v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK), ki so jo pod naslovom Čas življenja in čas smrti odprli konec decembra. Kajuha so se spomnili tudi v Slovenskem stalnem gledališču (SSG) v Trstu, kjer so se 100-letnici njegovega rojstva poklonili z literarnim večerom, naslovljenim Za mir bom govoril, ljubezen, svobodo.

Karlu Destovniku - Kajuhu, ki je umrl 22. februarja 1944, bo letos posvečena tudi proslava, saj bo predvidoma potekala na predvečer 79. obletnice njegove smrti. O drugih dogodkih vsaj za zdaj še nimajo potrjenih informacij, so povedali na ministrstvu za kulturo.

Karl Destovnik je ustvarjal pod številnimi psevdonimi – med njimi kot Karli, Jernej Puntar, Blaž Burjevestnik, Kajuhov Tonč in končno Kajuh. Njegovo literarno delo ni le dokument takratnega časa, temveč obenem izpoveduje najglobljo in najbolj čisto, nadčasovno človečnost. Zaradi prezgodnje smrti ni ustvaril veliko pesmi, vendar je v svoji poeziji z izjemno jasnostjo in izrazno močjo izpovedal občutje sveta, ki je bilo značilno za velik del njegove generacije. "Zaradi občutljive in izostrene dinamike intimnega občutenja in ekstrovertirane kolektivne aklamacije ga umeščamo v krog najpomembnejših slovenskih pesnikov," so ob razglasitvi Kajuhovega leta zapisali na ministrstvu.

Plečnikov učenec in nekaj časa tudi najožji sodelavec
Letos minevajo tri desetletja od smrti arhitekta Edvarda Ravnikarja, ki se je poslovil 23. avgust 1993. Leta 1907 v Novem mestu rojeni Ravnikar je s študijem arhitekture začel na Dunaju in ga nadaljeval v Ljubljani pri arhitektu Jožetu Plečniku, čigar najožji sodelavec je bil še dve leti po diplomi. Pot ga je nato vodila v Pariz, v atelje pionirja Le Corbusiera, kjer je ostal nekaj mesecev. Čeprav se je Ravnikar v formalnem pogledu oddaljil od Plečnikove arhitekture, je ostal najbolj občutljiv in izviren prenašalec njegovega izročila, so zapisali na ministrstvu za kulturo.

Ravnikarju je pozneje s popolnoma izvirno interpretacijo temeljnih načel klasične arhitekture uspelo ustvariti moderno arhitekturo s svojevrstno kulturno identiteto, ki je prostoru presenetljivo samoumevna. Prav tovrstna pripadnost prostoru je izraz lokalno prilagojene arhitekture, ki jo je razumel kot eksistencialno in duhovno potrebo vsakogar.

Svoje delovanje je širil tudi na polje oblikovanja, v katerem je prepoznaval sredstvo za kultiviranje sveta. Dejaven je bil tudi v posredovanju svojih nazorov prek teoretskih člankov, esejev o sodobni umetnosti in arhitekturi in komentarjev na aktualna dogajanja v stroki in družbi. Zavzemal se je za reformo študija arhitekture, so zapisali na ministrstvu za kulturo. Dogodki, s katerimi se bodo poklonili 30. obletnici Ravnikarjeve smrti, še niso znani. Z ministrstva za kulturo pa so sporočili, da se bodo še v tem mesecu sešli z organizatorji dogodkov in sestavili program.

Častni občan šestih slovenskih mest
Leto 2023 je tudi za leto Ivana Tavčarja, saj mineva 100 let smrti pisatelja, ki velja za enega najpomembnejših literarnih ustvarjalcev realizma na Slovenskem in politikov tedanje liberalne stranke. Leta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko rojeni Tavčar je po končani srednji šoli v Ljubljani in Novem mestu na Dunaju dokončal študij prava. Leta 1884 je v Ljubljani odprl odvetniško pisarno in postal odbornik v ljubljanskem mestnem svetu. Politično pot je nadaljeval v kranjskem deželnem zboru, nekaj let je bil tudi državni poslanec. Leta 1911 je bil izvoljen za župana Ljubljane in na tem položaju ostal deset let, vse dokler ni bil izvoljen v ustavodajno skupščino Kraljevine SHS in postal poverjenik za prehrano v prvi slovenski narodni vladi.

Tavčar je bil soustanovitelj ljubljanske mestne hranilnice ter član in podpornik številnih drugih društev. Zanimal se je tudi za šport in na svojem posestvu v Poljanski dolini leta 1897 zgradil prvo teniško igrišče v Sloveniji. Bil je predsednik prve slovenske kolesarske organizacije in starosta telovadnega društva Sokol. Zaradi vsestranskega dela in velikega pomena za slovenski narod so mu v šestih občinah (Celje, Kamnik, Kranj, Krško, Ljubljana in Šoštanj) podelili naziv častnega občana.

V slovensko zavest se je najbolj zasidral kot plodovit pisatelj novel, črtic, povesti in romanov, v katerih je prikazoval predvsem življenje v rodni Poljanski dolini. Njegova dela so danes del šolskega literarnega kanona. Pisati je začel že kot dijak, ustvarjal pa je do pozne starosti. Njegov opus obsega več kot 40 del, najbolj znana dela so povest Cvetje v jeseni, zgodovinski roman Visoška kronika in roman Izza kongresa.

Pri snovanju zaznamovanja Tavčarjevega leta bo sodelovala tudi Občina Gorenja vas - Poljane pri Visokem. Predvidoma februarja bodo sklicali novinarsko konferenco, na kateri bodo predstavili podrobnosti programa, so povedali na občini. Z organizatorji s področij, na katerih je bil Tavčar dejaven, bodo zasnovali poseben programski odbor, ob tem upajo tudi na mednarodne partnerje in na državno proslavo.