"Opera je v letu 2016 izkazala 404.651 evrov presežka prihodkov, s čimer je pokrila še zadnjih 388.942 evrov izgube iz leta 2015 in s tem v letošnjem letu ustvarila kumulativen presežek v vrednosti 15.709, ki ga bomo predvidoma porabili za nakup osnovnih sredstev – inštrumentov," je pojasnil ravnatelj opere Peter Sotošek Štular.

Zavod je že štiri mesece v celoti likviden in redno poravnava vse svoje obveznosti. "Nedvomno gre za največjo uspešno dokončano finančno sanacijo javnega kulturnega zavoda od osamosvojitve Slovenije, s čimer je Opera prvič po letu 2003 leto končala brez skupne izgube," je sklenil ravnatelj.

Spomnimo, da so operno hišo v Ljubljani zadnja leta pestilo pomanjkanje sredstev, zato ni zmogla redno plačevati obveznosti do dobaviteljev, vlada pa je leta 2012 sklenila, da izgub ne bo več pokrivala, temveč jo mora zavod sam pokriti iz lastnih prihodkov. Na podlagi omenjene odločitve je bil še istega leta sprejet sanacijski program, ki je predvideval pokritje skupne izgube v višini dobrih 1,2 milijona evrov do konca leta 2018. Konec leta 2012 so skupne neporavnane obveznosti znašale slab poldrugi milijon evrov.

Skrb vzbujajoče zmanjševanje javnih sredstev
A kljub uspešno izvedeni finančni sanaciji so v operi zaskrbljeni zaradi zmanjšanega sofinanciranja splošnih materialnih stroškov za letošnje leto. Tudi v svetu zavoda so zaskrbljeni, a so finančni načrt ministrstva vseeno potrdili. Opera bo namreč prejela 9,643.597 evrov (lani 9,559.995 evrov), pri čemer je ministrstvo v primerjavi z lani za 421.376 evrov znižalo sredstva za splošne stroške delovanja ter za 524.978 evrov zvišalo sredstva za plače.

Na ministrstvu so pojasnili, da so to storili zato, da "se bo sprostil pomemben del lastnih sredstev, ki jih je zavod moral v preteklosti namenjati za plače. Sedaj bo imel na razpolago večji delež lastnih sredstev, ki jih bo lahko namenil za financiranje splošnih stroškov delovanja oziroma jih bo porabil skladno z možnostmi in lastnimi prioritetami, opredeljenimi v finančnem načrtu in programu dela".

A kljub višjim sredstvom glede na prejšnje leto Sotošek Štular opozarja, da se bodo zaradi sprostitev napredovanj, višjih regresov in prispevkov za dodatno pokojninsko zavarovanje tudi dejanske plače v letošnjem letu povečale za približno 260.000 evrov. "Dejansko nam bo po izplačilu plač ostalo približno 180.000 evrov manj kot lani," je pojasnil direktor Opere, v kateri je trenutno 281 redno zaposlenih.

Posledice varčevanja so že vidne
Predsednik sindikata Glosa Andrej Sraka je svet zavoda pred potrjevanjem načrta opozoril, da je varčevanje v vseh teh letih pustilo vidne posledice ne samo na stavbi, pač pa tudi na opremi. V Glosi dvomijo, da bo letošnji finančni načrt uspel pokriti celotno leto.

Kolegij orkestra je izrazil občutek, da vodstvo ni naredilo vsega, da bi se finančna sredstva ohranila. Svet zavoda so opozorili na pomanjkljivo vzdrževanje prostorov, med drugim na orkestrsko jamo, v kateri "nevzdržno piha", nevzdrževana stranišča v prvi kleti, puščajočo streho, odpadajoč omet, potoček v tretji kletni etaži, minimalno vzdrževanje službenih glasbil in na to, da je moški del orkestra že dolgo brez službenih oblek.

Nujna sanacija stavbe
V prenovo operne stavbe iz leta 1892 je bilo vloženih okrog 43 milijonov evrov, a izvedena je bila nestrokovno, saj so napake obeh glavnih izvajalcev, in sicer podjetja SCT in Vegrad, začeli odkrivati že kmalu po zaključku del in primopredaji objekta v decembru 2011, so še pojasnili na ministrstvu. Gre za zamakanje v odrsko jamo in ob dilataciji, zamakanja strehe v novem delu, ob rolojskih vratih in dovozni klančini ter slabo izvedene detajle v kopalnicah in posledično pronicanje vode v nižjo etažo.

Zaradi napak so izvajalcema unovčili bančno jamstvo za dobro izvedbo pogodbenih del, iz katere so se in se še bo financirala sanacija stavbe. Lani so z Opero podpisali pogodbo v vrednosti nad 655 tisoč evri, s katero je hiša financirala odpravo večine napak, razen sanacije kopalnice, ocenjene na okoli 145 tisoč evrov, ki bo izvedena letos poleti.