Ta teden na podkastu Številke predstavljamo balet. Predstavili smo nekaj številk, na pogovor smo povabili Ano Klašnjo, sila uspešno in večkrat nagrajeno članico SNG Opera in balet Ljubljana. Vabljeni k branju povzetka, celotnemu pogovoru pa prisluhnite na spodnji povezavi.

Balet sodi tako v šport kot umetnost
Še preden je prvič obula baletne čevlje, se je ukvarjala z ritmično gimnastiko: "To se zgodi pri veliko dekletih, najprej začnejo z ritmično gimnastiko. Tam je 'rok trajanja' še krajši kot pri baletu. Balet je za telo morda manj agresiven." Ritmična gimnastika je že dolgo olimpijski šport, Ana Klašnja je prepričana, da bi se moral balet uvrščati tako v šport kot umetnost: "Mi moramo biti fizično popolnoma pripravljeni, poleg tega pa moramo graditi vlogo, izražati svoja čustva tako s telesom kot obrazom. To moramo delati kot igralci, kar nam je teže, saj ne moremo uporabljati glasu. Laže je povedati 'ljubim te', kot pa to pokazati z očmi."

Vse bolj so ji všeč neoklasike
Klasične predstave lahko trajajo tudi po štiri ure, a današnji balet omogoča križanje različnih slogov plesa in glasbene spremljave. "Prej sem vedno prisegala na klasični balet, piruete, čim višje skoke ... Bila sem mlada in zagnana. Zdaj mi je všeč plesati neoklasike. Gib gre bolj iz notranjosti, bolj iz telesa, ni tako strogo, ni toliko gimnastike. Tu je več svobode," razmišlja o svojih preferencah in dodaja: "Običajno imaš več možnosti dati več sebe, lahko greš bolj iz okvirov, tako telesno kot duhovno. Bolj se lahko sprostiš in dejansko zaplešeš."

Za špičke mora biti telo dovolj razvito
Eden najprepoznavnejših baletnih trenutkov se zgodi, ko balerina stopi na prste. Kdaj je primeren čas za to? "Obstajajo razlike, odvisno od razvoja in starosti začetka vadbe. Predvsem mora imeti [plesalka] dovolj čvrsto telo, dovolj stabilne gležnje, razvito stopalo in ostale mišice, da je sposobna kontrolirati ravnotežje v copatih. Če deklica tega še ni sposobna, bi si lahko v kratkem času trajno poškodovala stopalo," opozarja članica ljubljanskega orkestra. Da se izognejo poškodbam, je veliko odvisno od učitelja, ki mora pravilno organizirati vaje.

Običajni človek bi pri foutteju izgubil zavest
Čevlji nas lahko otiščijo, povzročajo lahko tudi hudo boleča stopala. Številne raziskave kažejo, da imajo balerine trikrat višji bolečinski prag, s čimer se strinja tudi gostja: "Gledala sem dokumentarni film, v katerem so pokazali, kako balerina naredi fouette v baletnih copatih in se dvigne na prste. Če bi to naredil normalni človek, bi lahko od bolečin izgubil zavest. Mi pa te bolečine ne čutimo. Trenutno imam dva žulja na prstih. Včeraj sem po vajah sezula čevelj in odstranila obliž, vse je bilo krvavo. A tega dejansko nisem čutila."

Anoreksija prisotna med plesalkami
Balerine brez dvoma sodijo v skupino žensk z nizkim indeksom telesne mase, zato ni presenetljivo, da je med njimi anoreksija sedemkrat bolj razširjena, kot je v splošni populaciji. "Žal je to res. Enako je z manekenkami in vsemi, ki delajo v poklicih, kjer je zaželeno, da si suh. Pri baletu je to še laže, ker veliko garamo in potrošimo vse, kar pojemo. Četudi veliko ješ, si hitro lahko suh in lahko izgledaš anoreksičen," pravi Ana Klašnja, ki tudi poudari, da želja po nizki teži ne izvira iz potreb samega plesa, ampak estetskosti: "Videla sem veliko balerin, ki niso tako zelo suhe, imajo pravilno razvite mišice in jim telo bolj funkcionira, ker imajo več moči. Vse je videti bolj 'žmohtno', mačje."

Slovenskih fantov ni, zato "uvažajo" tujce
V baletnih šolah je razmerje učencev skrajno v korist deklet, to razmerje pa je precej bolj izenačeno v profesionalnih ansamblih: "Mi imamo skoraj enako razmerje. Slovenskih fantov je zelo malo, zato imamo tujce. V Sloveniji ni zanimanja za balet, iz držav, od koder prihajajo fantje, je balet veliko bolj spoštovan, tam se je vse drugače razvijalo. Imamo veliko Romunov, tam balet velja kot nekaj, kar si lahko le želiš." Zato je razumljivo, da je pri ženskah veliko večja konkurenca: "To velja za vse plese. Dekleta se morajo ves čas grebsti, konkurenca je velika. Ta sicer povzroči razvoj in napredek. Fantje so v tem pogledu privilegirani."

Sodelavci ji niso očitali nastopa v šovu
Z njenim žirantstvom v oddaji Slovenija ima talent se je povečala zavest o obstoju baleta in zanimanje za ta ples. "Veliko staršev me kontaktira, kam bi priporočila vpis otroka, ali jaz kaj učim ... Zdi se mi, da se je odprlo precej baletnih šol." Balet se povezuje z visoko umetnostjo, na drugi strani pa televizijska oddaja s popkulturo. Ana Klašnja ne opazi, da bi pri njenih kolegih odzvanjalo negativno: "Vsi so normalni in odprti. Nikoli mi tega nihče ni očital, morda si je to kdo kdaj mislil. Vedno so me podpirali, običajno tudi gledali in se dan kasneje pošalili s kakšno izjavo."

Plesati si želi še sedem, osem let
Pred dvema mesecema se je po dveletnem premoru vrnila na oder. Najprej je počivala zaradi poškodbe stopala, nato še zaradi materinstva. Kljub temu večjih težav ob vrnitvi ni imela: "Imam kar srečo, ker imam telo, ki mi dovoljuje, da hitro pridem nazaj v formi. Če bi bila še eno sezono odsotna, bi se mi zdelo preveč, zato sem začela počasi trenirati že štiri mesece po rojstvu. Vse sem delala počasi, da sem se vračala postopoma. Uspelo mi je priti v formo brez poškodb." Dolžina kariere balerin se počasi daljša, zato upa, da bo plesala še sedem, osem let. Svojo prihodnost po tem pa še vedno vidi na odru.

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora (kliknite na spodnjo sliko), v katerem Ana Klašnja razloži, kakšna je razlika med baletko in balerino, kakšen odnos ima do številke osem, zakaj se lahko plesalci poškodujejo, kako je balet prisoten v risankah, kako balet približati mladim generacijam, ali v medijih spremlja zapise o sebi, odgovorila pa je tudi na vprašanja poslušalcev.

Glasbeni izbor Ane Klašnja: Siddharta - Ledena
(Pevec Siddharte Tomi Meglič je že gostoval v Številkah)