V koreografiji Torstena Händlerja je na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma zaživel balet za otroke Picko in Packo. Balet je nastal na podlagi ene izmed bolj uspešnih slikanic nemškega pesnika in slikarja Wilhelma Buscha, ki je z naslovom Max und Moritz – Eine Bubengeschichte in sieben Streichen izšla 4. aprila leta 1865 pri založbi Braun und Schneider.

Posrečena kombinacija slik in besed
Čeprav avtor s slikanico ni obogatel, ga je ta pri priči izstrelila med zvezde, zgodba o dogodivščinah dveh malih nepridipravov pa je pristala v literarni humoristični zakladnici nemškega ljudstva. Picko in Packo sta postala najbolj poznana nemška komična junaka, virtuozno kombiniranje besede in slike pa je Buscha uvrstilo celo med začetnike modernega risanega komičnega filma in stripa.

Mnoge predelave
Zgodba je vse do danes doživela precej predelav; prvi jo je leta 1990 uglasbil nemški skladatelj Gisbert Näther, ki jo je konec leta 1996 v otroškem glasbenem gledališču v Potsdamu kot hornist Nemškega filmskega orkestra izvedel tudi sam, in sicer v različici za orkester, kakršno poznamo danes. Koreograf Torsten Händler pa je bil prvi, ki je na Nätherjevo glasbo Picka in Packa obul v baletne copate. Njegova predstava je prvič zaživela na odru berlinske državne opere Unter den Linden, od tu naprej pa jo je pot v različnih različicah vodila po številnih svetovnih odrih.

Najbolj zahtevno občinstvo
Ljubljansko baletno postavitev je v roke vzel prav Torsten Händler, hkrati pa se tudi prvič predstavlja ljubljanskemu občinstvu, ob tem pa je koreograf povedal, da so prav otroci najbolj zahtevno občinstvo, saj tako pokažejo zanimanje ali nezanimanje. "Najlepše pa je, ko jih uspeš tako očarati, da se njihove očke prav posebno zableščijo in njihova lička rožnato zažarijo," je še povedal. Predvsem ga je ob ustvarjanju navdihovala grotesknost in živost figur iz slikanice, ki so videti, kot da se bodo vsak čas pojavile pred nami. Poseben izziv pa je predstavljalo tudi natančno sledenje knjižni predlogi, kar je pomembno zaradi velike priljubljenosti zgodbe.

Nič več krma za goske
"Dogodivščine dveh fantinov so polne krutih vragolij, tako da si glavna junaka prav gotovo zaslužita kazen," meni Händler in dodaja: "V koščkih tam na tleh ležita, a še zmeraj se režita. Takšen je bil konec šale, goske so ju pozobale. Je konec zgodbe, s katero je male bralce pred tovrstnimi vse prej kot naivnimi hudomušnostmi posvaril avtor. Sam sem si na tem mestu dovolil oddaljiti od Buscheve predloge, saj v baletni različici kruta pobalina ne postaneta gosja krma, temveč preživita in dobita še eno priložnost, da se poboljšata."

Zgodbo, ki jo bosta pripovedovala Kristina Aleksova in Tomaž Rode (oziroma Mojca Bandelj in Tomaž Horvat), vam bodo z gibom ponazorili baletni solo zbor in naši nagajivi solisti Rita Pollacchi in Lukas Zuschlag (Ana Klašnja in Iulian Ermalai ter v poznejših ponovitvah tudi Rita Pollacchi in Petar Djorčevski).

L. Š.