Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"V profesionalnem boksu mi ustreza veliko število rund. Ogrejem se počasi, nato pa stopnjujem, zadnje runde so vedno boljše kot prve," o svoji telesni pripravljenosti pripoveduje večkratna svetovna prvakinja in matematičarka Ema Kozin.
"Medicinske fakultete so vse bolj usmerjene v memoriranje podatkov in veliko balasta, ki ne daje dodane vrednosti v odnos med bolnikom in zdravnikom," o morebitnem pomanjkanju empatije v zdravstvu razmišlja Uroš Ahčan.
"Zdi se, da smo zdravstveni delavci zaradi vseh negativnih zapisov, ki že mejijo na sovražni govor, izgubili ogromno etičnega pogona, ki smo ga imeli in na katerem je kot gorivo temeljil zdravstveni sistem," ni nič kaj optimističen kirurg Uroš Ahčan.
"Vsakič ko se ustavim na Cerkniškem jezeru, je drugačno: poleti je prazno in je videti, kot bi stopila na lunino površino, pozimi se lesketa kot zaledenelo ogledalo, spomladi je kot divje jezero, kjer te kanuji kar vabijo," pesniško opisuje Vesna Milek.
"Težava je v načinu dela. Če si ti tako občutljiv, odprt in hočeš svoje delo opravljati profesionalno in s strastjo do konca, potem te to uniči. Sama sem že kar nekaj časa na meji, ampak se držim," o svojem zavzetem delu razmišlja novinarka Vesna Milek.
"Videl sem, da so v tujini svetlobna leta pred Slovenijo in njenim poučevanjem matematike, ki je pri večini učiteljev ostalo na načinu poučevanja iz 60. let prejšnjega stoletja," o matematiki v šolah razmišlja učitelj Uroš Ocepek.
"Pomembno mi je, da dijaki vidijo, da sem samo človek, da nisem popoln učitelj, da moje znanje ni v vseh vidikih maksimalno in da imam ogromno prostora, da se doizobrazim in najdem neko novo področje," razmišlja učitelj leta 2022 Uroš Ocepek.
"Nepredvidljivih položajev je veliko, zato je pri delu dopisnika potreben tudi pogum, da se vržeš v vodo takrat, ko ne veš, ali bo hladna ali topla, slana ali sladka," se svojega rimskega dopisništva spominja Janko Petrovec.
"V sebi nisem nikoli čutil igralskega poklica kot posebno poslanstvo, enako velja tudi za novinarstvo. Mogoče s tem koga razočaram, ampak tako pač je. Sem človek, ki verjame v pošteno opravljeno delo," na življenjskem križišču razmišlja Janko Petrovec.
"Z življenjem sem zelo zadovoljna. Vse, kar sem si zadala, sem izpolnila. Zvenim kot prevzetna sošolka s samimi peticami, vem. Ampak res sem imela tudi izjemno veliko sreče," ob hudi bolezni in bližini smrti razmišlja Teja Kleč.
Tejo Kleč so deset let mučile hude črevesne težave, v iskanju prave diagnoze je trkala na številna zdravniška vrata, opravila vrsto pregledov, a ostala brez odgovora. Ko se je stanje poslabšalo, jo je udarila najslabša mogoča novica.
Konec junija se je končala deseta sezona podkasta Številke, v katerem smo govorili o sreči. Pod sezono je treba potegniti le še črto, pri čemer pa se obračamo na vašo pomoč.
"Z odraščanjem sem vedno bolj čutila, da ljudje drugače gledajo name. To ni prišlo iz mene, ampak v povezavi z drugimi. Kar nekaj časa sem potrebovala, da sem spoznala, da je to družbeno ustvarjena stigma," o svoji invalidnosti razmišlja Ana Karneža.
"V novinarstvu je treba biti zelo iskren do sebe. Ko nekaj ni v redu, je treba to povedati, priznati in se opravičiti. Več bi se morali pogovarjati o napakah, s tem krepimo novinarstvo," je prepričana Suzana Lovec.
"Ni večjega navdušenja od 'elementarnega' občudovanja, ko lahko v živo opazuješ astronomski pojav. Mrk, polarni sij ali kaj tretjega v meni spet prebudi otroka in me spomni, zakaj sem se odločil za astronomijo," o vesoljskih lepotah razmišlja Vid Kavčič.
"Tadej Pogačar noče, da bi se delale razlike med njim in ekipo. Kadar vpraša za eno stvar, bo vedno vprašal za vse kolesarje. Z njim je lahko delati, vsako stvar naredi maksimalno," najboljšega kolesarja na svetu opisuje športni direktor Andrej Hauptman.
"Del nagiba, da sem se začela učiti slovenščino, je bila želja razumeti kolesarje," o svoji fascinaciji nad slovenskim kolesarstvom razmišlja novinarka Kate Wagner. Zanimanje je preskočilo tudi na knjige in srednjeveške gradove.
"Na ladji sem se naučil, da se tam resnično nihče nikdar ne meša v delo nekoga drugega, če ga ta izrecno ne povabi oziroma prosi za pomoč, ker bi to v nasprotnem primeru pomenilo nezaupanje oziroma nespoštovanje," pripoveduje Lotos Vincenc Šparovec.
"Smrti sem se zavedel, ko je bil moj cimer na onkološkem inštitutu vedno nasmejan, a se mu je ponovila bolezen in kar naenkrat ga ni bilo več. Takrat se pač zaveš umrljivosti," o minljivosti razmišlja Jaka Jakopič, soustanovitelj društva Onkoman.
Neveljaven email naslov
