Oglas
Namen projekta, ki poteka pod okriljem EU-ja, je kulturo umetnostnozgodovinskega obdobja romanike približati čim širšemu krogu ljudi. Romanika, ki zajema predvsem čas 10. in 11. stoletja, je namreč kljub velikemu pomenu v zgodovini razvoja likovne umetnosti in arhitekture - postavila je temelje gotiki - še vedno slabo poznana. Pomen pobude je sedaj potrdil tudi Svet Evrope, ki je z razglasitvijo Transromanice - Romanske poti kulturne dediščine za osrednjo evropsko kulturno pot ta kulturni projekt postavil ob bok največji svetovni romarski poti Camino de Santiago.
Sledi starega Rima in zgodnje krščanske umetnostiUmetnost romanike je simbol razcveta umetnosti v razmeroma mirnem obdobju. To je nastopilo po upadu pomena države Karla Velikega in njegovega sina Ludvika Pobožnega, katere trdnost so rušili notranji dinastični spori, ki so privedli do njenega razpada. Obenem so v 10. stoletju nastajale nove države Dancev, Čehov, Poljakov in drugih; hkrati so se oblikovali zametki nove umetnosti, ki se je razcvetela, ko so se politični nemiri nekoliko polegli.
Ta umetnost je gradila na starejših predromanskih in karolinških vzorih, vzorih, ki so jih zaznamovale še sledi starejše antične umetnosti starega rima, in zgodnjekrščanskih umetniških nazorih, a jih je prekosila. Raznovrstnost so ji zagotavljale nove tehnološke inovacije in spajanje omenjenih vzorcev s posebnostmi vsakokratnega narodnega kulturnega snovanja. To poudarjajo tudi na spletni strani projekta Transromanica, kjer so zapisali: "Skoraj vsaka regija in provinca je razvila edinstven umetniški slog, ki pa je svoje mesto našel v zaključeni celoti."
Izraz mislenosti fevdalnih gospodov
Ravno zaradi samosvoje poti kulturnega razvoja, ki je opredeljevala vsako posamezno deželo, je romaniko težko povsem natančno časovno zamejiti. Še najboljša opredelitev je tista, ki jo povezuje s časom formiranja fevdalizma. Na slovenskem ozmelju je bil razvoj povezan s kulturnimi tendencami germanskega kulturnega kroga, na območju vzhodnih Alp pa je še zlasti stensko slikarstvo oziroma freske zaznamoval tudi vpliv bizantinskega slikarstva in mozaične umetnosti. Ko govorimo o umetnosti romanike, nikakor ne smemo pozabiti omeniti, da je bila to umetnost, ki je bila odvisna od fevdalnih gospodov. Plemstvo, še bolj pa cerkev, sta bili tisti instituciji, ki sta naročali umetniška dela, ki so izražala tudi ideologijo in filozofijo njunih protagonistov.
Izraza te srednjeveške miselnosti na Slovenskem ne zasledimo v številnih spomenikih. V Transromanico so tako vključeni cerkev sv. Jurija na Ptuju, župnijska cerkev sv. Martina v Laškem, Cistercijanski samostan v Stični, cerkev Marijinega vnebovzetja v Kopru in grad Podsreda. Partnerji Transromanice so za zdaj Slovenija, Nemčija (zvezni deželi Saška-Anhalt in Turingija), avstrijska Koroška in Italija (Ferrara, Parma in Modena). Načrtovana pa je širitev poti z znamenitostmi v Franciji, Črni gori, Angliji, Španiji in Srbiji.
P. B.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje