Prav v Mariboru kot nosilcu projekta EPK, pri katerem sodelujejo še partnerska mesta Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje, se bodo odvili vrhunci iz vseh štirih programskih sklopov EPK in večina mednarodnih in univerzinih projektov.

Festivalu Maribor največ - 1,1 milijona evrov
V štajerski prestolnici bo šlo naslednje leto največ denarja za Festival Maribor ob koncu poletja, ki bo v treh letih bo od EPK-ja prejel skupaj 1,1 milijona evrov, od tega prihodnje leto nekaj manj kot 300 tisoč. Festival bo pod umetniškim vodstvom Richarda Tognettija oral nove ledine na področju klasične glasbe.

Med finančno zahtevnejšimi projekti je tudi Oder med nebom in zemljo, za katerega so na zavodu Maribor 2012 namenili več kot 800 tisoč evrov. V tem sklopu bodo v Mariboru gostovale raznolike tuje predstave, od cirkusa, kabareta, striptiza in akrobatike do japonskega tradicionalnega gledališča, predstave s konji in svetovne premiere mojstra sodobnega gledališča Jana Fabra.

Modna revija pokojnih svetovnih ikon
Za projekt Dvanajst, v okviru katerega bo Maribor vsak mesec gostil eno izmed vodilnih osebnosti na svojem področju, so organizatorji namenili pol milijona evrov. Napovedani ugledni gostje so Charles Simic, Boris Groys, Laurie Anderson, Goran Bregović, Tzvetan Todorov, Gari Kasparov, Mario Vargas Llosa in Peter Zumthor.

Februarja bo v Mariboru gostovala opera Mandragola v izvedbi srbskega Madleaniuma, marca Ivo Pogorelić z orkestrom Zagrebške filharmonije in dirigentom Dmitrijem Kitajenkom, maja pa ruski orkester Osipov z ljudsko glasbo. Mariborski balet z Edwardom Clugom bo "uplesnil" glasbo Igorja Stravinskega, solisti ljubljanske glasbene akademije bodo pripravili opero Orfej in predstavitev slovenske komorne tradicije, režiser Dušan Jovanović pa postavil modno revijo že pokojnih svetovnih ikon. Modno obarvana bosta še krstna izvedba slovenskih Dni mode ter modno-oblikovalski projekt Radar. Arhitekti iz različnih držav bodo ustvarjali vizijo Maribora čez sto let, lutkovno gledališče bo gostilo klovne iz vseh dežel.

Dokumentarni portreti Jančarja in Zahoviča
Pestro bo tudi gledališko dogajanje. SLG Celje bo gostovalo s predstavo Muhe, ljubljanska Drama s predstavo o vzponu Adolfa Hitlerja, SNG Maribor bo uprizorilo Jančarjev Veliki briljantni valček, mariborska in ljubljanska opera pa skupaj otvoritvene Črne maske Marija Kogoja. Mariborski režiser Tomaž Pandur, bo v sodelovanju s HNK Zagreb postavil na oder Tolstojevo Vojno in mir, za katero so v zavodu Maribor 2012 odšteli nekaj več kot 177 tisoč evrov.

Na filmskem področju bodo v okviru EPK v Mariboru posneli mednarodni filmski Omnibus ter dokumentarne portrete Karpa Godine, Draga Jančarja, Bruna Hartmana in Zlatka Zahoviča. Prikazali bodo še digitalno restavrirano kopijo filmske klasike Metropolis in premiero filma Šanghaj režiserja Marka Naberšnika.

Simfoniki z didžejem Umekom
Na področju vizualne umetnosti bosta finančno najzahtevnejša razstava risb iz britanske Tate za 250 tisoč evrov in gostovanje nemško-nizozemskega umetnika Ulayja, ki ustvarja z vodo in so mu v zavodu namenili 180 tisoč evrov. Gostovala bo še nemška umetnica Rebecca Horn, znana po modifikacijah telesa, na ogled pa bodo tudi predstavitve evropskih grafik in stripa 20. stoletja, fotografij Guyja Delahayja, arhitekturnih podvigov nekdanje Jugoslavije, skupnega projekta Oskarja Kogoja in Nenada Fabijanića, najnovejše stvaritve Marka Jakšeta ter umetnosti na "nano ravni".

V sklopu EPK bodo podprli tudi že postavljeno Sobo za goste, Mednarodni orkester Maribor, mednarodno zborovsko tekmovanje, orkestrski cikel Narodnega doma, Spekter zvoka v dvorcu Betnava, slovensko-hrvaški Mars festival, neposredne prenose Metropolitanske opere, Evropski pesniški turnir, projekte Plesne izbe Maribor, Udarnika in Kible ter simfonični cikel SNG Maribor, ki bo med drugim vseboval izvirno sodelovanje simfonikov z didžejem Umekom.

Mariboru kot nosilcu pritiče večji obseg projektov
Veliko težav so prirediteljem EPK povzročala prizorišča. Najprej so na mariborski občini želeli za vrhunce EPK zgraditi novo kulturno središče po zamisli Tomaža Pandurja, a zaradi finančne zagate projekta niso uspeli uresničiti. Pomanjkanje denarja je ustavilo tudi naslednjo mogočo rešitev, preureditev hale v nekdanji tovarni TVT Boris Kidrič, zato so bili na zavodu Maribor 2012 prisiljeni poiskati rešitve v že obstoječih lokacijah in bodo uporabili vse razpoložljive objekte, od SNG Maribor, lutkovnega gledališča, Dvorane Tabor in Festivalne dvorane Lent do hipodroma v Kamnici. Programski direktor Mitja Čander je zaradi zapletov s prizorišči EPK malce razočaran: "Je pa gotovo škoda, da ne bomo kot mesto dobili takšne zgodbe, ki bi na konkretni in simbolni ravni predstavljala revitalizacijo bivšega industrijskega dela mesta, kot je to primer pri drugih EPK."

Čander zavrača tudi očitke partnerskih mest, da se v EPK daje preveč poudarka Mariboru. "V zadnjem letu smo zelo veliko naredili na tem, da bi povezali partnerska mesta," je dejal Čander, a obenem poudaril, da je Maribor nosilec projekta EPK in mu zato pripada večji obseg projektov.

Spominski park na temo vojnih grobišč
Poleg vrhunskih umetniških dogodkov se bo v okviru evropske prestolnice kulture prihodnje leto v Mariboru zvrstila še množica drugih dogodkov. Večina jih je namenjena reanimaciji mestnega jedra, spet drugi pa posegajo na področje ekologije in socialnih zadev. Okoli 150 projektov, vključenih v programski sklop Ključi mesta, naj bi po navedbah prirediteljev pognalo svežo kri v območje znotraj obzidja srednjeveškega Maribora in spremenilo mestni utrip s programskimi, arhitekturnimi in vsebinskimi posegi.

V zgodovino mesta bodo posegli z znanstvenimi simpoziji in razstavami. Eden največjih projektov je Evropa v muzeju, muzej v Evropi s prikazom pohištva, slikarstva, kiparstva in oblačilne kulture od 16. stoletja do danes. Na pokopališču Dobrava bodo junija odprli spominski park na temo vojnih grobišč, v sinagogi pa razstavili izjemno versko knjigo Hagado.

Akustični in romski vikend
Med manjšimi gledališkimi dogodki so zanimivi denimo performans na temo umetne oploditve, dve predstavi po besedilih Toneta Partljiča na temo priseljevanja Primorcev na Štajersko in družbeno angažirana predstava z brezposelnimi.

Gledališke vsebine bodo tudi v UKC Maribor, Radio City bo predstavil zbirko starih radijskih sprejemnikov in sestavil največji zbor v Mariboru, Večer pa bo izvajal javne pogovore vidnih Mariborčanov. Oktobra bo med akustičnim vikendom v mariborskih lokalih nastopalo 40 uveljavljenih slovenskih pop in rock skupin. Romski vikend bo na 30 prizoriščih predstavil romsko glasbo, aprila pa bodo lajnarski dnevi.

Ogromne lutke za otroke
V okviru EPK bo izšlo tudi več knjig. Med drugim bodo izdali strip o nekdanjem mariborskem policistu Igorju Kenku, leksikon mariborske kulture in družbe, zbornik literarnih zapisov o Mariboru, serijo otroških slikanic, ki se dogajajo v Mariboru, ter vodnik po Mariboru za otroke in vodnik po EPK 2012.

V mariborskih vrtcih in osnovnih šolah so že pričeli oblikovati glinene hiške in grafike županove hiše, ki jih bodo razstavili po mestu. Otrokom bo konec junija namenjena povorka ogromnih lutk po motivih slikanic Lile Prap, na Dravskem nabrežju bodo postavili splavarska igrala, več umetnikov pa bo obdelalo vrtne palčke.

Evropska prestolnica prek spleta v svet
Vsebina programskega sklopa Urbane brazde bo usmerijena v socialo in ekologijo. V mestu naj bi zaživela Center alternativne in avtonomne produkcije ter Semenska knjižnica, katerih glavni namen je ohranitev biotske raznovrstnosti in trajnostna lokalna preskrba. Prav tako bodo urejali urbane vrtove in kolesarske poti ter z različnimi dogodki poskušali k soustvarjanju utripa mesta pritegniti marginalizirane skupine, kot so Romi in brezdomci.

Celoten program EPK bo povezoval programski sklop Življenje na dotik, ki bo dogajanje EPK prek spleta prenašal na globalno raven, hkrati pa bo nudil prostor za refleksijo na različne teme. Ta sklop že več mesecev aktivno deluje, za zdaj predvsem s prispevki avtorjev iz Jugovzhodne Evrope, v prihodnjem letu pa naj bi objavljali prispevke iz vse Evrope.