Slika je torej še ena v nizu domnevnih ponaredkov, ki so letos pretresli svetovni umetniški trg. Analize so že pokazale, da je ponaredek Portret moškega, ki so ga v dobri veri prodali kot sliko enega izmed velikanov nizozemske zlate dobe Fransa Halsa, senca dvoma je prav tako padla na Cranachovo Venero s tančico. Zdaj so v laboratorij poslali tudi domnevno Parmigianinovo upodobitev svetnika.

Vse poti vodijo k Ruffiniju
Kot pri drugih domnevnih ali potrjenih ponaredkih dvoma ne vzbuja sama izvedba dela, temveč je rdečo luč prižgalo ime zbiralca, čigar roke so prešle vse omenjene slike. Gre za Giuliana Ruffinija, v Italiji živečega francoskega zbiralca, ki naj bi prišel do zbirke več del starih mojstrov. 71-letni zbiralec se brani, da sam nikoli nobenega izmed del ni pripisoval komu izmed znanih slikarjev. "Zbiralec sem, ne strokovnjak," pravi in vztraja, da je sam sicer pristopil k trgovcem, ti pa so slike nato povezali z zvenečimi imeni.

Sliko Sv. Hieronima je, kot poroča Art Newspaper, hiša Sotheby’s prodala januarja 2008 za nekaj več kot 800.000 dolarjev kot delo slikarja iz Parmigianinovega kroga. Leta 2014 je sliko zasebni zbiralec posodil newyorškemu Metropolitanskemu umetniškemu muzeju (MET), kjer je bila od aprila 2014 do februarja 2015 na ogled javnosti. Šele tam so sliko pripisali Parmigianinu. V muzeju so sliko tedaj opisali kot "močno upodobitev spokornega svetnika", ki ga je slikar morda naslikal v Bologni ali Parmi med letoma 1528 in 1530.

Kot so sporočili iz MET-a, so imeli kuratorji oddelka za evropsko slikarstvo tedaj priložnost o sliki razpravljati z vodilnimi poznavalci italijanskega mojstra. Edino vprašanje, ki so se mu tedaj posvetili, je bilo, ali je slika delo Parmigianina ali slikarja iz njegove bližine.

Začelo se je z zaplembo Cranacha
Prva padla domina v enem največjih škandalov zadnjih desetletij je Cranachu pripisana Venera s tančico iz leta 1531, ki so jo na začetku leta zaradi vprašljive avtentičnosti iz razstave v Caumont Centre d’Art v Aix-en-Provenceu zasegle francoske oblasti. Leta 2013, malo preden jo je kupil liechtensteinski princ, je sliko Cranachu pripisal švicarski umetnostni zgodovinar Dieter Koepplin, ki je zdaj prepričan, da je ponaredek. Drugače meni upravitelj prinčeve zbirke Johann Kraeftner, ki pravi, da ni razloga, da bi dvomil o avtentičnosti dela. "Vsako drugačno mnenje, osnovano na analizah, ki so jih naročile francoske oblasti, bo mogoče ovreči," je prepričan.

Medtem ko so francoski strokovnjaki Cranacha že razglasili za ponaredek, pa Sotheby's še ni objavil ekspertize o Halsovem portretu, na podlagi katere so ga ocenili za ponaredek in kupcu iz Seattla povrnili kupnino. O tem, da je portret ponaredek, tudi ni povsem prepričan britanski galerist Mark Weiss, ki je domnevnega Halsa prek dražbene hiše Sotheby’s prodal za 10 milijonov dolarjev. "Niso me prepričali. Strokovni krogi menijo, da so potrebne dodatne študije." Kot je znano, naj bi za spornimi deli stala skupina ponarejevalcev iz Italije.