"To je največji umetniški škandal stoletja," je bil dramatičen znani trgovec z umetninami Bob Haboldt. "Vse od Vermeerjevega škandala v 40. letih ni bilo nič podobnega," njegove besede povzema Daily Mail. Ob tem se je navezal na slovit dogodek, ko so pod atribucijo Johannesa Vermeerja prodali več ponaredkov Hana van Meegeren, nizozemskega umetnika, ki se je po razkritju uveljavil kot eden najbolj genialnih ponarejevalcev v zgodovini.

Celotna generacija trgovcev z umetninami bo odslej veliko bolj pozorna, napoveduje Haboldt. "Tržišče je popolnoma osupnilo premišljeno trženje teh izredno prefinjenih ponaredkov. Kupci bodo posledično zahtevali več tako znanstvenih kot finančnih zagotovil," pravi. Škandal spravlja v zadrego številne dražbene hiše in galeriste, ki se večinoma izmikajo poizvedovanju medijev in dogodkov ne želijo komentirati.

Kakovostni ponaredki, ki se zlahka izmuznejo strokovnemu očesu
Če so bili ponaredki pred leti razkrinkane galerije Knoedler precej površni, saj so bila dela iz napačnega materiala, ponekod pa se jim je zapisala celo signatura (narobe so črkovali ime Jacksona Pollocka), so najnovejši ponaredki njihovo pravo nasprotje. To je tudi tisto, kar stroko navdaja z največjo skrbjo, saj so vsi po vrsti spregledali, da je s pričujočimi deli nekaj narobe. Domnevni ponaredki, ki so prelisičili oko najvidnejših strokovnjakov v londonski Narodni galeriji, naj bi bili tako kakovostni, da so njihovega avtorja v Doylovi dikciji poimenovali kar za "Moriartyja med ponarejevalci".

Predvsem tri dela so med stroko sprožila preplah. Najprej je pozornost vzbudila Cranachova Venera, ki so jo zaradi suma, da gre za ponaredek, francoske oblasti zasegle iz Caumont Centre d’Art v Aix-en-Provence. Gre za sliko liechtensteinskega princa, čigar zbirko so predstavljali v provansalskem mestu. Sodišče je sprožilo obširno preiskavo, ki bi po napovedih poznavalcev lahko razkrila še kakšnih 25 ponarejenih del starih mojstrov.

Princ je Venero za 6 milijonov funtov kupil leta 2013 od londonske galerije Colnaghi. Avtentičnostjo dela, ki je datirano v leto 1531, trenutno preverjajo louvrski strokovnjaki.

Drugo delo, ki je predmet preiskave, je Portret neznanega moškega domnevno nizozemskega slikarja Fransa Halsa, ki je v zadrego spravilo dražbeno hišo Sotheby’s. Po razkritju sumljive povezave v provenienci s Cranachovo Venero je kupec iz Seatlla sliko vrnil, hiša Sotheby’s pa mu je bila prisiljena vrniti kupnino v višini 8,4 milijona funtov. V dražbeni hiši so že napovedali vložitev tožbe proti londonskemu trgovcu Marku Weissu, ki je delo prodajal.

Ključ do razkritja: pomanjkljiva provenienca
V skupino slik dvomljive atribucije spada še David z Goljatovo glavo, ki je pripisana italijanskemu mojstru Oraziu Gentileschiju. Tudi za prodajo tega dela stoji Weissova galerija.

"Te tri slike je na mednarodnem trgu mogoče prodati za milijone dolarjev," pravi Haboldt. "Gre za zelo vroča in iskana imena." Čeprav je same ponaredke težko prepoznati, pa je vsem trem skupna šibka provenienca in odsotnost omembe slik v relevantnih monografskih študijah dela omenjenih slikarjev. Po besedah strokovnjakov bi že zaradi te pomanjkljivosti trgovci podvomili o njihovi avtentičnosti.

Vse slike so nekoč šle čez roke 71-letnega francoskega trgovca z umetninami Giulana Ruffinija, ki naj bi odkril serijo slik starih mojstrov. Trgovec vztraja, da nikoli nobene od slik ni pripisoval komu od znanih slikarjev. "Zbiratelj sem, ne strokovnjak," se brani.

Stroka osramočena
Gentileschijeva slika, ki jo je po navedbah Daily Mailla za neznan znesek kupil mlad ameriški zbiratelj v Veliki Britaniji, je bila pred nedavnim - ob posredovanju Weissove galerije - na ogled v londonski Narodni galeriji. Do te je bil kritičen Guardianov likovni kritik Jonathan Jones, češ da bi morali biti njeni kustosi bolj previdni pri sliki, ki se je prvič pojavila šele leta 2012. "Jezen sem nase, da sem prepoznal nenavadnost dela, nisem pa preveril, zakaj je tako. Če je bila Narodna galerija žrtev tega, kar bi bila lahko ena najuspešnejših ponarejevalskih tolp vseh časov, so krivi strokovnjaki in kritiki - vključno z meno -, saj nismo zastavili pravih vprašanj."

Za ponaredki naj bi stala italijanska delavnica
Niti Mark Weiss niti pri hiši Sotheby’s dogodkov ne želijo komentirati. Po Haboldtovih besedah za ponaredki stoji skupina italijanskih ponarejevalcev, ki naj bi jih francoske oblasti nekaj že zaslišale. Po neuradnih virih naj bi seznam ponaredkov obsegal približno 25 del starih mojstrov, več pa naj bi bilo znano kmalu.