Če so znamenitosti in spomeniki v starodavnih mestih Alep in Damask do zdaj ostali večinoma nepoškodovani, pa iz drugih koncev države curljajo poročila o uničevanju kulturne dediščine, kakršne ni nikjer drugod na Bližnjem vzhodu, za The Independent povzema poročevalec Robert Fisk.

Sirska vojska je menda obstreljevala in pri tem poškodovala celo čudoviti križarski grad Krak des Chevaliers, ki ga je Lawrence Arabski opisal kot "morda najbolje ohranjeni in najbolj občudovanja vreden grad na vsem svetu", trdnjavo, ki je niti sloviti sultan Saladin v 12. stoletju ni mogel zavzeti.

Ponavlja se usoda Iraka in Egipta
Državi grozi, da bo priča podobnemu anarhičnemu opustošenju, kot ga je v obdobju po anglo-ameriški invaziji 2003 občutil Irak, ki je doživel ropanje narodnega muzeja, požig koranske knjižnice in izbris celotnih starodavnih sumerskih mest. Tako sirski arheologi kot zahodni strokovnjaki za bronasto dobo poročajo o uničenem asirskem templju v Tel Šeikh Hamadu, veliki škodi na obzidju in stolpih citadele Al Madik (ene najnaprednejših križarskih utrdb v Levantu) in ropanjih veličastnih rimskih mozaikov v Apameji (tatovi so mozaike iz tal iztrgali kar z buldožerji). In to še niti ni vse: menda jim je uspelo odnesti dva orjaška kapitlja, ki sta krasila kolonado ob decumanusu, osrednji cesti starih Rimljanov, ki mesto križa od vzhoda proti zahodu.

Nobeno ozemlje ni sveto
Oboroženi uporniki, ki iščejo zatočišče za debelimi zidovi starodavnih gradov in utrdb, kmalu ugotovijo, da sirska vojska nima pretiranih zadržkov pred miniranjem kulturne dediščine. Bitke so tako izbruhnile tudi na ulicah "mrtvih mest", davno opuščenih grško-rimskih naselbin v bližini Alepa, ki je bil nekdaj srce starodavne Sirije. Sirske sile so zasedle grad Ibn Maan nad Palmiro in s tanki "zaparkirale" dolino grobnic na zahodu mesta. Vladne sile so po nekaterih poročilih svoj obrambni jarek skopale globoko v rimske ruševine.

Črni trg cveti
"Sirska dediščina je trenutno v katastrofalnem stanju," je za Independent komentirala libanonska arheologinja Joanne Farchakh, ki je opazovala tudi ropanje Iraka in bagdadskemu muzeju nato pomagala vrniti več izgubljenih dragocenosti. "Težava je tudi v tem, da je v desetletju pred vojno sirski režim po vsej državi vzpostavil 25 muzejev, ki naj bi pripomogli k razcvetu turizma in ohranjevanju dragocenih artefaktov na prostem, denimo na vrtovih pred muzeji. To je služilo tudi kot nazorna ponazoritev, da je režim dovolj močan, da lahko te dragocenosti varuje. Zdaj je bil muzej v Homsu izropan - kdo ve, ali so bili uporniki ali vladne sile -, preprodajalci umetnin pa so mi povedali, da je v Jordaniji in Turčiji tržišče že preplavljeno z artefakti iz Sirije."

Ob teh podatkih se seveda porajajo številni pomisleki v povezavi s skrbjo za kulturno dediščino, piše Fisk. V primerjavi z izgubo 19 tisoč človeških življenj izbris ostankov treh tisočletij civilizacije verjetno zbledi? Seveda, toda Damask in Alep veljata za dve od najstarejših mest na svetu, Sirija pa za zibelko agrarne družbe - in krvavi konflikt, ki je izbruhnil na tem ozemlju, grozi, da bo človeštvo oropal materialnih ostankov, ki pričajo o samih začetkih civilizacije.

Sirski arheologi ob vsem tem ne sedijo križem rok: anonimno, a vestno katalogizirajo škodo, ki nastaja na kulturni dediščini njihove domovine: poročajo o tem, da vladne sile obstreljujejo upornike med ruševinami v Bosri, kjer je eden najbolje ohranjenih rimskih amfiteatrov na svetu, podobno se godi spomenikom iz bizantinskega cesarstva v Al Bari, Deir Sunbelu in Ain Larosu. V samostanu Sednaja, ki ga je ustanovil cesar Justinjan - v bližnjem naselju ljudje še vedno govorijo aramejsko, jezik iz Jezusovih časov - so izstrelki poškodovali najstarejši del stavbe, ki datira v 6. stol. n. št.

Sirske oblasti so že pred meseci Interpolu prijavile krajo zlatega kipa aramejskega božanstva iz 8. stoletja pr. Kr., ki je še vedno pogrešan, in priznale kraje v državnih muzejih v krajih Deir ez Zor, Raka, Marat al Numan in Kalat Džabar. Nekatere dragocenosti iz muzeja v Alepu so medtem menda začasno prenesli v sefe centralne banke v Damasku.

Uradna ... napoved plenilcev?
Sirska arheološka dediščina v nevarnosti, kot se imenuje skupina sirskih strokovnjakov, ki na svoji spletni strani popisuje uničenje zakladov, poroča, da je premier Adel Safar ministrom 11. julija pisal, da bi jih posvaril pred grožnjo "oboroženih kriminalnih družb z napredno tehnološko opremo in usposobljenih za krajo rokopisov in starin ter za ropanje muzejev". Arheologom se zdi svarilo pred plenjenjem, ki ga še niti ni bilo, "zelo nenavadno", saj bi lahko sugeriralo, da si režim utira pot za svojo lastno krajo in preprodajo narodove zapuščine (kar se je dejansko dogajalo v času vladavine očeta predsednika Asada, Hafeza Al Asada).

Roko na srce, še piše Fisk, je režim v Siriji od nekdaj toleriral manjše kraje z arheoloških najdišč, ki so pač pomagale tamkajšnjemu gospodarstvu in obenem seveda sami skorumpirani oblasti. Toda to, kar se dogaja zdaj, dosega še nikoli videne in srhljive razsežnosti. "Kar se tiče starih cerkva, hiš, ulic v Homsu - kar pozabite, ker ne obstajajo več," ugotavlja Farchakhova.