V prispevku Minister Turk porušil Kanglerjev projekt sodelavec Dnevnika Tomaž Klipšteter piše, da je najprestižnejši projekt, ki naj bi infrastrukturno obogatil Maribor, zdaj dokončno spodletel. Stavba ob desnem bregu Drave, ki so jo sprojektirali v biroju Sadar+Vuga, še dolgo ne bo doživela gradnje, pa čeprav temeljni kamen stoji že od lanskega oktobra. Sredstva za sofinanciranje po navedbah ministrstva prihajajo iz sredstev kohezijske politike, kar pomeni udeležbo EU sredstev.
Ministrstvo: Odločitve o prioritetah še niso sprejete
Na ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport smo poslali vprašanje, ali informacija o preusmeritvi sredstev drži, in dobili odgovor, da dokončne odločitve o prioritetnih instrumentih še niso sprejete. Na vprašanje, ali je odločitev povezana z odstopom župana Kanglerja, ki je bil zagovornik projekta, pa na ministrtvu odgovarjajo, da bo odločitev vezana na izpolnjevanje pogojev za sofinanciranje projekta.
Odgovor ministrstva v celoti prilagamo v citatnem okvirju. Z Mestne občine Maribor in UGM-ja odgovorov na vprašanja za zdaj še nismo prejeli.

Klipšteter v omenjenem prispevku pojasnjuje še burno ozadje projekta, ki je v nastajanju že od novembra 2009. Takrat sta na razpisu Mestne občine Maribor s svojim idejnim načrtom zmagala mlada madžarska arhitekta, ki sta že kmalu začela z delom na projektu. A nato se je zgodil preobrat in se je župan Kangler - kot piše Dnevnik, "ekspresno in mimo ustaljenih zakonskih praks" - raje odločil za pobudo gledališkega režiserja Tomaža Pandurja, po kateri bi mesto nujno potrebovalo center uprizoritvenih umetnosti.

Pandur je pri arhitektih Sadar+Vuga marca 2010 naročil idejno rešitev za zdaj zapuščeno industrijsko poslopje na desnem obrežju Drave, kjer je bila nekoč tkalnica in predilnica. Svetniki so julija istega leta brez vednosti javnosti blagoslovili Pandurjev projekt, ki je pozneje dobil ime Mariborsko kulturno središče Maks, takrat ocenjen na več kot 50 milijonov evrov in bi ga financiralo občinsko podjetje ZIM, ki bi občini 20 let zaračunavalo več kot 1,5 milijona evrov letne najemnine.

Kangler je svoj mandat vezal na gradnjo Maksa, ustavljene pa so bile vse dejavnosti gradnje galerije na levem bregu Drave. Madžarska arhitekta sta morala aprila 2011 prekiniti delo, Kangler pa je napovedal, da bodo galerijo umestili v Maks. Na občini so pripravili novo finančno konstrukcijo, po kateri bi gradnja kulturnega središča z galerijo stala nekaj več kot 32 milijonov evrov.

V naložbo je bilo doslej vloženih še približno pet do šest milijonov evrov, a je projekt obstal na mrtvi točki, saj ministrstvo ni želelo sprostiti evropskega denarja zaradi neurejene lastnine nepremičnin, Maks pa je pravno formalno zasebna investicija ZIM, podjetja, ki je v slabem finančnem položaju in mu grozijo insolvenčni postopki. Kot na koncu ugotovi Klipšteter, Kanglerju, županu v odstopu, če Maksa in UGM-ja ne bo, ne bo treba izpolniti že omenjene obljube.