Društvo Asociacija je pred bližajočim se kulturnim praznikom predstavilo stanje na področju nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev, predvsem ob tem, da ministrstvo za kulturo pripravlja nov kulturni model. Doslej znana izhodišča modela ocenjujejo kot generična, v delu, ki zadeva NVO in samozaposlene, pa prepoznavajo veliko površnih ugotovitev.

Jurij Krpan, tudi dosedanji predsednik delovne skupine za trajni dialog z NVO-jem v kulturi, med drugim pravi, da materiali za nov kulturni model, ki so še v delovni fazi, na področju NVO-ja in samozaposlenih ne obetajo nič dobrega.

Del o NVO-ju je že na prvi pogled protisloven
"Minister si je zadal, citiram, da bi sprejel zelo vitek ZUJIK, ki bi bil zelo abstrakten in bi pokril interese čim več ljudi, nato pa bi se posamezni segmenti reševali s posamičnimi zakoni," je na srečanju povedal Krpan. Del, ki zadeva NVO, je po Krpanovih besedah že na prvi pogled protisloven, saj iz njega veje nerazumevanje do tega, kaj NVO sploh je. "Minister v resnici ne ve, kaj bi z njimi sploh počel, in jih želi regulirati na zelo trd način," je opomnil.

V pripravi strokovni posvet o smiselnosti ustanovitve agencije
Regulacije bi se, tako Krpan, lotil z ustanovitvijo agencije za umetnost, ki bi bila podobna agencijama za film ali knjigo. Pri Asociaciji so ugotovili, da instituciji nista primera dobrih praks in ne moreta biti zgled. V društvu nameravajo o smiselnosti ustanovitve agencije v prihodnjih mesecih pripraviti strokovni posvet, na to temo si želijo resnih študij.

Podobno kot na ministrstvu tudi pri Asociaciji ugotavljajo, da Kulturniška zbornica Slovenije, ki obstaja od leta 2002, ne deluje. Že pred leti so predlagali njeno prestrukturiranje v inštitut za raziskovanje in monitoring kulturnih politik. Po pojasnilu Krpana bi inštitut omogočal zagotavljanje strokovnega dialoga z odločevalci pri oblikovanju kulturnih politik.

"Gnil moment, v katerem se skuša zaslužiti na najšibkejših"
Posebej problematičen se zdi Krpanu del o samozaposlenih v kulturi, saj je ta po njegovih besedah kljub abstraktnosti celotnega dokumenta zelo konkreten. V njem je jasno podano, koliko denarja samozaposleni dobi in koliko denarja gre za njegove prispevke, pa tudi, koliko bi prihranili o zmanjšanju števila samozaposlenih in kam bi denar vložili. To po njegovih besedah zveni "kot najbolj gnil neoliberalistični moment, v katerem se skuša zaslužiti na najšibkejših".

Kot pravi predsednica Asociacije Jadranka Plut, so v letu 2016 dosegli nekaj pomembnih premikov. S spremembo krovne zakonodaje so naredili korak naprej pri upravljanju zasebne infrastrukture in predstavila primer Stare mestne elektrarne - Elektro Ljubljana. Na ustavnem sodišču so dosegli ukinitev pripisovanja fiktivnih dohodkov samozaposlenim, prav tako so sodelovali pri tem, da je ministrstvo za kulturo na koncu vendarle zrahljalo določene sporne kriterije, ki jih je predvidela sprememba uredbe za samozaposlene.

Za krepitev nevladnih organizacij na lokalni ravni
V dialogu z Zvezo kulturnih društev Slovenije so razmislili o pomenu razločevanja subjektov, ki izvajajo ljubiteljsko in poklicno kulturo. Prepričani so, da je razumevanje tega ključno izhodišče za vse zakonske spremembe. Pri Asociaciji si že leta prizadevajo tudi, da bi večina občin sprejela strateški lokalni kulturni program, saj bi lahko tako okrepili delovanje nevladnih organizacij na lokalni ravni.

Tudi tokrat za dialog o potrebnih spremembah
"V času gospodarske rasti in ob dogovorih vlade s sindikati o sprostitvi nekaterih varčevalnih ukrepov pričakujemo, da se bo ustavilo tudi zniževanje standardov v kulturi. Priložnosti vidimo tudi znotraj predloga novega kulturnega modela. Ministrstvu za kulturo tudi tokrat ponujamo roko pri dialogu o potrebnih spremembah," je še dejala Jadranka Plut.