Marija Antoaneta je najbolj znana po svojem razkošnem življenjskem slogu, h kateremu se je zatekala zaradi nesrečnega zakona in zavračanja togih dvornih pravil, ter po svojem nesrečnem koncu: zaradi veleizdaje je bila usmrčena z giljotino na vrhuncu francoske revolucije oktobra 1793. V biografskem filmu Sofie Coppole iz leta 2006 je nesrečno kraljico upodobila Kirsten Dunst. Omenjeni film je dobil oskarja za najboljšo kostumografijo. Foto:
Marija Antoaneta je najbolj znana po svojem razkošnem življenjskem slogu, h kateremu se je zatekala zaradi nesrečnega zakona in zavračanja togih dvornih pravil, ter po svojem nesrečnem koncu: zaradi veleizdaje je bila usmrčena z giljotino na vrhuncu francoske revolucije oktobra 1793. V biografskem filmu Sofie Coppole iz leta 2006 je nesrečno kraljico upodobila Kirsten Dunst. Omenjeni film je dobil oskarja za najboljšo kostumografijo. Foto:
Marija Antonija Jožefa Ivana Habsburško-Lotarinška, bolj znana kot Marija Antoaneta, je bila rojena kot habsburška nadvojvodinja in je pozneje postala kraljica Francije in Navare. Pri petnajstih letih je postala žena Ludvika XVI. Bila je tudi mati zadnjega francoskega dofena, Ludvika XVII. Foto: Spletna stran Palače v Versaillesu

Skoraj 222 let po francoski revoluciji je miza, ki jo je izdelal kraljevi mizar Jean-Henry Riesener, znova v dvorcu Versailles. Francija jo je od ene izmed pariških starinarnic odkupila za 6,75 milijona evrov.

Mizo je v začetku preteklega tedna palači Versailles tudi uradno predal francoski minister za kulturo Frederic Mitterand. Eleganten kos pohištva velja za "delo velike kulturne vrednosti".

Miza ima štiri predale, okrašene z bronastimi reliefi. Izdelana je iz različnih vrst lesa, tudi iz lesa platane in palisandrovega lesa. Na štirih bronastih reliefih so upodobljene dve alegoriji glasbe ter alegoriji slikarstva in kiparstva.

Nesrečna kraljica je žalost utopila v razkošju
Mizo so sprva želeli razstaviti v "kmečki vasici" (Le Petit Hameau) v sklopu parka dvorca Versailles. Zdaj so jo razstavili v zasebnih sobanah, v katerih se je Marija Antoaneta, žena francoskega kralja Ludvika VXI., družila s svojimi otroki in prijatelji.

Od leta 2006 so v Versaillesu na ogled sobane Marije Antoanete, kjer je žena Ludvika XVI. uživala v preprostih kmečkih opravilih, umaknjena od blišča in pravil Versaillesa, v katerih se nikakor ni našla. K njeni priljubljenosti ni prispevalo niti to, da je bila po rodu Avstrijka. Mali grad Le Petit Trianon in park, ki ga obkroža, sta neločljivo povezana s spominom na kraljico, ki je edina ženska, ki ji je uspelo pustiti sledi osebnega okusa na Versaillesu. Zavračala je stari dvor in njegove običaje ter vztrajala pri tem, da bo živela, kot si je želela.

V svojem gospostvu, ki ji ga je mož, s katerim v zakonu je bila nesrečna in utesnjena, namenil leta 1774, je našla zasebnost, kjer je lahko pobegnila od togega dvornega življenja. Tja ni imel vstopa nihče - menda niti Ludvik XVI. -, razen tistih, ki jih je povabila sama.

Po francoski revoluciji leta 1789 je bilo pohištvo iz dvorca Versailles razprodano na dražbah. Prodanih je bilo več kot 17.000 kosov. Ti so danes raztreseni po vsem svetu, tako po različnih rezidencah in muzejih kot pri zasebnih zbirateljih.