Dogajanje je s predavanjem o identiteti kot predmetu svobodne osebne izbire postmodernega človeka odprla Renata Salecl. Predavanje z naslovom Become yourself - only a better one! Identity as a matter of post-modern choice pa je potekalo le v angleškem jeziku.
Okolje pogojuje gibe
Mustafa Kaplan se je na program Mladih levov zavihtel s plesno predstavo Solum, pri izvedbi katere bo sodelovala tudi plesalka Filiz Sizanli. Vsak s svojim solom bosta turška plesalca odkrivala svojo narodno identiteto oziroma kako je domovina zapisana v ritme njunega gibanja. Boyzie Cekwana je tokrat pripravil predstavo Cut! Koreograf, ki pogosto angažirano in s kritično noto razkriva pozabljene bolečine južnoafriških staroselcev in raziskuje odnose med tradicijo in sodobnostjo, bo tokrat z gibom spregovoril o metafizičnih temah začetka, brezkončnosti in prekinjene nepretrganosti.
Nekoč čaščeni, danes zaničevani
Eduard Gabia prihaja s koreografijo My Presence Prove of Time. Kaj je pripravil? Pustimo se presenetiti. Še eno poglavje iz sodobnega plesa pa je zapisala Apostolia papadamaki. Naslovila ga je Hermaphrodite, v središče pa je postavila od nekdaj žgoče vprašanje (ne)jasnosti spolne identitete. Da je predstava še bolj kontroverzna, je grška koreografinja načela temo dvospolnikov, ljudi, ki so jih stari Grki častili, danes pa veljajo za tabu temo.
Vojna za avtorstvo pesmi
Posebnost jesenske izdaje Mladih levov bo tudi žanrska raznolikost, saj bodo postregli tudi z dvema dokumentarcema. Bolgarska režiserka Adela Medija je v filmu Čigava je ta pesem raziskovala identiteto narodne pesmi, za katero več balkanskih narodov trdi, da je njihova. Na ta način Medija tudi problematizira nacionalizem in zatrjevanje zavednih državljanov, da je kultura njihovega naroda izjemna in da se njene prvine ne prepletajo s posebnostmi sosednjh ljudstev. "Boj" za avtorstvo nad pesmijo se bije med Turčijo, Bolgarijo, makedonijo, Albanijo, Bosno, Srbijo in Grčijo in je tudi simbol razburljive zgodovine "balkanskega kotla narodov, ki kar ne neha vreti".
Drugi film je "zagrešila" turška režiserka Belmin Soylemez. Njeni Brki so zgodba o tradicionalnih brkih, ki jih mora imeti vsak pravi turški moški. Čeprav se Turčija vedno bolj odpira na Zahod, so brki še vedno ostali ena od posrečenih posebnosti Turkov.
Pogled na vzhod
Mladi levi ne bodo ponudili celovitega pogleda v identiteto sodobnega človeka. Zahod bo tokrat zapostavljen, zato pa bomo spoznali identitete dežel, o katerih mediji ne poročajo prav vsak dan in katerih ne moremo raziskovati med ogledom hollywoodske filmske produkcije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje